cajt-pred-tagi

>alles müller, oder was?

>moj računalnik izgleda vedno bolj kot kakšen mac. (courtesy of crystalxp.net) ne vem zakaj, ker nikoli nisem bila preveč navdušena nad mac-i. mislim, oblikovno (za pogledat od zunaj) so zelo kjut, ampak kar se pa delanje na njih tiče (če se res ne gre za design, kjer ne vem točno kakšno je moje mnenje) pa nisem impresionirana. sem pač otrok windowsov, pa če so to xp al pa angolska varianta 😛 mislim, da so navdušenci mac-ov tisti, ki na njih delajo že celo življenje.
čeprav, i stand corrected, enkrat sem brala o enmu tipu, ki je naredil blog a la “dajte mi denar za nakup imaca in prešaltam na mac”. in seveda je dobil svojga, sedaj pa uživa na macu. sweet, ne? 🙂 hm, mislim, da bom nardila en blog “plačajte mi karto do brazilije in vam pošljem kartico” 😀

dobra novica: T mi je mogoče našla en freelance projekt. sweet 🙂 začne se avgust, čas festivalov, takšnih in drugačnih. moja mi že kar nekaj dni zelo navdušeno govori in razglablja o nekem festivalu avgusta, ki je točno za čas njenih počitnic. moj problem? zelo rada bi šla z njo, ampak a) če bom končno spet zaposlena, dvomim, da bom imela dopust kar takoj… in b) če nimam službe tudi nimam denarja. vem, da moja ne bi imela problema nobenga plačat za vse skupaj, ampak nimam fajni filing, če me nekdo podpira. vem, trenutno tudi nimam veliko drugih možnosti, ampak počutim se pa tako blyakh, da… skratka, bomo vidli.

aja, včeraj kitajska. bilo zanimivo. (aja, hrana ni bila v obliki kroglic in ni bila pražena – smo se vsi stran od tega držali, vse do sladic in pečenega sladoleda, ampak je še vseen bila ista kot drugje. kje pa bi bili brez domišljija?)
družba okej. sicer niso ravno moj krog prijateljev (ti so nekok ostali v lx, jebemumater, smlk smlk) ampak so vseeno zanimiv folk, nametan skupaj iz vseh koncev sveta 🙂 prišla je tudi ena poljakinja, ki v lousa (recimo spodnja kungota ali laško, ampak z 40% manj folka) opravlja svoj evs.. in to s svojim skoraj 5-letnim sinom! tu sta, mislim da, pol leta, ta mali pa zna se skoraj vse že zmenit po portugalsko. če pa ne gre po portugalsko, pa po angleško (glede na to, da je procent ljudi, ki govorijo poljsko tukaj, 0.000001%). včeraj po večerji smo šli še na pivo in si je sam naročil takole “e para mim, para mim, para mim… e para mim sumo de pessego e uma nata” faca njegove mame je povedala vse – “pa kaj nisi že dost pojedel v kitajski??” 🙂 sicer je imel tamali celi cajt sršene v riti in ni bil pri miru niti, ko je imel polne uste ananasa, kaj šele ko smo čakali na hrano! in potem na poti na pivo-po-večerji smo izgledali kot perfektna gay familija. anette (al kok se to pač napiše) – ta mali jonatan – jaz. smo se za roke držali na poti gor. dve manjši napakici v tej perfektni sliki: ona ni gay in jaz ne maram otrok, tako da mi je bilo malo mučno 🙂
točno, da ne pozabim. po hrani smo dobili malo tistega kitajskega žganja. kot sem rekla, vse isto. isto sranje, drugo pakovanje. zanimivost so bili tisti mali kozarčeki. če je bila v kozarčku tekočina je bila na dnu kozarčka vidna slika. in to ne kakšna slika iz kitajske legende o triglavem zmaju, ki je premagal nekega viteza in se nesmrtno zaljubil v princeso s faco polno bradavic. ne, ne, zakaj le bi nas oni tako kulturno izučili, če pa nam lahko pokažejo slike iz nekega hard core porno filma?! časna! penetracije vse oblik (je to možno?) in stilov, ženske z nogami za vratom, tipi, ki so si ga par sekund pred nastankom slike na roki vrgli (vsaj sodeč po izrazu na obrazu, hehe), itd.

jutri in pojutrišnjem pa grem na nek multimedijski encontro (na ESEC). skratka, delavnice, seminarji, itd. web, tipografija, graphic design, web 2.0, itd. nekako celodnevna zadeva in zastonj udeležba. yahoo 😀

Standard