cajt-pred-tagi

>sobota je dan za substral (še vedno)

>pri moji, sedim za mizo v dnevni, gledam ven drevesa, pravkar popravla celi stavek, ker sem naredila vsaj 10 napak, pijem sveže nareti kofe in žulim gorenjko z ingverjem, ki mi jo je T prinesla. sicer nikol nisem bila preveč navdušena nad ingverjem, ampak črna čokolada se mi pa vseeno dopade.

ah, danes je bil dan za urejanje dokumentov. ne vem, zakaj sem se odločla za danes, ampak okej, enkrat je bilo treba jet. potrebujem namreč recibos verdes (link do online verzije za izpolnjevanje le-teh *hint T*). to je takšna mala stvarca, ki je kao račun. opraviš neki service za nekoga, napišeš vsoto na ta ne-zeleni-kljub-temu-da-se-jim-tako-reče papir, dodaš svojo davčno (nif) in oni plačajo. če sem prav razumela sistem. prvo leto se tudi ne plačuje davkov, razen, če greš preko tistega limita, ki ga zastaviš na začetku. ne pričakujem nekih maljard, ampak dvomim, da bom šla preko. čeprav, bi blo kul. (update: kava je grenka.)
v loja da cidadão (rečmo ji občina) sem prišla točno ob 9:30. mislala sem sicer, da odprejo ob 8h in da sem že malo pozna, ampak ker je pred vrati (z nosom na vratah) stalo skoraj 50 folka, še dober da sem prišla tak “zgodi”. potem pa se je začela kolobancija. a veste tista stvar, ki so jo probal (ne vem, če je ratalo, nisem ostala tak dolgo) v sparu in tušu z oštevilčenim listki (kak se temu reče, za božjo voljo?!?) na mesnem oddelku? ala, vzameš oni listek, pogledaš številko, greš po trgovini, ko je tvoja cifra na redu greš kupit še meso.. ? skratka, to imajo tu čisto vsepovsod. kmal bodo še psi to imel, ko bojo hotl drevo označit! torej. razdeljeni so, seveda, v par oddelkov, potem so noter pomešani se oddelki za plačat plin, vodo, elektriko, lahka se celo naročiš na internet ali greš položit denar na račun. oziroma ga dol vzet, glede na to, da je potrebno za vsak hudič plačat. ampak okej, vsaj nimajo kolekov!
ker sem imela moment prazne glave sem šla direkt na splošne zadeve. potem se mi je posvetlo, da bi mogla jet na finance, ampak ker sem imela na listu napisan B 2 (torej, okence B za ta oddelek, in druga v vrsti, da se mi tiste zdolgočasene ženske posvetijo) sem se odločla ostat in vprašat še par drugih stvari. pridem tja, vprašam par zadev in me pošljejo na isti oddelek A 5. čakam in čakam kot budala. končno pridem na vrsto in mi rečejo, da mi ne morjo pomagat ama baš ništa in da morem na finance. nekok sem mela filing, da če so me poslal tja, da mi lahka tam tud nekok pomagajo. no, ni blo tko. potem dobim listek na katerem piše B 10, ampak ta oddelek so že finance. mala zmaga zame. končno pridem na vrsto in mi reče, da morem jet k ženi na “drugi strani stene”, ker ti dve pa pač ne delata iste stvari. dobim listek A 23. pri tej ženi se številka ni spremenila že cele 2 ure. na 8 je že odkar sem prišla iz prvega Bja na A. tu sem pa začela msgirat T, ki je crkovala od smeha. še posebej, ker sem skakala od veselja, ko se je številka le spremenila v 9. v času, ko so se številke počasi spreminjale (ampak RES počasi!), sem šla jaz malo naokoli (ni velki plac, folk hodi po folku), našla mojo novo najtaboljšo kolegico (kofe avtomat, kjer je dober kapučino stal le 40 centov), dobila nasvet za internet od tipa, kjer se plačuje elektrika (izgleda imajo vsi tri službe), šla v čisto tretji oddelek po informacije o dokumentih, ki jih potrebujem za pridobitev karte za bivanje, itd.
a. zanimiva stvar pri tem oddelku za tujce – žene so bile čisto paf, ker v potnem listu nimam štemplja od portugalske, da sem vstopla v državo. kar je totalni bullshit, ker sem ta štempelj nazadnje dobla, ko sem lani šla v bosno. kdo sploh še daje štemplje na mejah znotraj eu? tud 2004, ko je slovenija komaj vstpla v eu, nisem dobila štemplja, čeprav sem šla v pt le par mescov kasneje. “ja, ampak od bosne in brazilije pa imate štempelj…?” “em, ja, ker ti dve državni nista v eu. brazilija je celo na drugi strani sveta.” potem so nekok utihnale in mi napisale listo dokumentov, ki jih potrebujem. izgleda potrdila, da jem majonezo in velikost mojega čevlja ne rabijo več.
okej. končno pridem na vrsto pri A 23. žena začne izpolnjevat tisti formular, comp se sesuje. prvič. njen izraz na obrazu je bil priceless. vprašam jo, če se ji dopade delat tu, in njen odgovor je tudi bil viden na obrazu. drugače je žena bila čisto kul, ampak v 0.2sekunde lahko pove listo vsaj 100-tih stvari, ki bi jih raje delala v točno tistem trenutku. začne še enkrat. seveda je bilo prej potrebno rebootat comp. spet pridemo nekje do 3/4, ko se comp spet sesuje. čas pa gre in gre. probamo še enkrat in je uspelo. naredim napako in jo poprosim, da mi sprinta še nekaj. comp crashes again. (pravkar vidla bette v nekem čudnem filmu, ki ga vrtijo na tvi.) žena, moja soimenjakinja, pokliče tehnika in jaz se spravim nazaj na okence B istega oddelka. torej, na drugo stran stene. potrebno je bilo plačat. dobim listek B 52. številke se malo vlečejo med 44 in 51. L mi je, hvala bogu, prišla delat družbo za par zadnjih številk. plačam in grem nazaj, ker sedaj pa jim je zratalo sprintat moje zadeve. vse uredim, podpišem maljardo papirjev, prodam dušo vladi, vprašam, kje se da kupit recibos verdes, dobim številko B 74..
..in grem domov.

Standard