cajt-pred-tagi

>drugi dan: montserrat s črno devico proti tiraniji in estrella damm proti dolgčasu

>za prvi uradni dan v kataloniji (resnično resnično prvi dan je bil dan prej, ko sma ob 23h priletele v girono, in razen stanovanja nisma vidle nič interesantnega) naju je Edo odpeljal na vrh gore montserrat, “srce katalonije”.

malo zgodovine: (bolj podrobno na wikipediji)
najbolj znane stvari na tej gori so:
črna devica, varuhinja katalonije (za razliko od stotine drugih turistov tukaj ne boste vidli nobene slike črne device, ker je bilo slikanje v cerkvi prepovedano.);
– okoli 20 menihov, ki še vedno živijo brez elektrike (v njihovih sobah lahko tudi preživite maximalno 7 dni, v sobi boste imeli dobesedno SAMO posteljo in majhen stol)
– in eden najstarejših fantovskih zborov v evropi, esconalia. vsak dan ob 13h zapojejo “salve regina” in “virolai”, himno materi boga (ki so jo v času franca uporabljali namesto katalonske himne, ker je le-ta bila prepovedana. zato se je tudi katalonski del občinstva vstal, mi ostali pa smo samo čudno gledali.)

malo manj znano dejstvo cerkve je, da so jo uporabljali za politične sestanke proti francu, ker si on, kot zagrizen katolik, ni upal nikogar aretirati v cerkvi.
in še malo manj znano dejstvo, ki ga turistični vodiči najraje skrijejo: na vrh gore je možno priti samo z manjšim vlakom (funicular), ki pa ima vsake tolko svojo glavo in gre namesto gor… dol. rikverc.

o gori sami ni veliko za povedat, je zelo lepa in si popolnoma zaslui ime “jagged mountain”. ampak na žalost je bilo veliko preveč turistov, da bi se dalo v miru v čem uživati.
zato smo jo šibnal nazaj v mesto manresa in si ogledal njene majhne uličice, revolucijske plakate (največ jih je proti obvezni dvojezičnosti katalonije), park katalonskega nacionalnega praznika (ki je 11/9, če je komu še znana številka), avenije skozi celotni stari del mesta (kjer je za sedenje na zelenih železnih stolih potrebno plačat. so namreč v lasti neke stare ženice, ki plačuje občini najem prostora. sicer nismo sprobal, a je Edo rekel, da se ženica začne kar ornk dret, če nočeš plačat.) in z razgleda na vrhu hriba še največjo mošejo v mestu (ki so jo ustanovili kar v neki stari tovarni in lahko gosti kar do 3000 vernikov).

manresa kot sama ni nič posebnega. mesto je veliko preveč dolgočasno (vse hiše so v isti čudno rjavi barvi) in med obvezno siesto (ki naj bi originalno bila iz portugalske!) med 13 in 16h prazno za znoret. pivo estrella damm tudi ob kletju ne pomaga, čeprav ima 5.3% alkohola in so natakarice kjut. do pozno zvečer smo lapali ob pivu (spoznale sma tudi najinega šoferja do barcelone naslednje jutro, J) in izvedle, da naj bi katalonci iznajdli podmornico in namizni nogomet. hm. ja.

plakat proti dvojezicnosti katalonije


jutri: končno v barceloni!

ps- pravkar našla vrečko duty free shopa, v katero ti dajo nakupljene stvari, katere prej trikrat zavijejo v neko plastično stvar. na koncu tej vrečki skupaj zalepijo še ročaja, tako da je ja ne moreš odpreti. vrečka je živo rumene barve z velikim belim pravokotnikom na sredini, s sledečim textom: “under the EU security rules, this bag must be kept sealed until you reach your final destination.”
to vrečko (in z njo oni pečatni trakec!) sem jaz dobila samo “na lepe oći”, brez nakupa. so much for security.

Standard