cajt-pred-tagi

>vnc – bcn – lx, 19 ur potovanja

>v soboto se mi je potovanje začelo malo pred 5h zjutraj, ko sta se sestra in njen novopečeni mož (novoskuhani?) končno odločla pridet pome in smo šli pravac benetke. od tam sem imela ob 9h let do barcelone.
avtoceste so bile prazne. ni se mnogim dalo imet enga velkega črnega automatik beemweja zadaj, ki mu je noro blinkal, da se umakne na počasno špuro. italijanom so se izgleda začele počitnice, ker je bila na prehodu vsaj 7km dolga vrsta za vhod v slovenijo. itaq grejo vsi na hrvaško.
na letališče smo prispel okol pol osmih, kar je blo kul, ker je bila vrsta za checkin zelo dolga. če ne bi letališče imelo sten bi se vrsta nadaljevala v nedogled, tako pa smo delal kačo. nekaj čez 8h smo se poslovil, onadva naprej v umag na hitro v morje skočit, jaz pa na čakanje boardinga. namig: pojte noter tok hiter kokr lahka, tako udobnih sedežev ne boste kmalu imeli pod ritjo na letališču! če bi lahko enga zram vzela, bi takoj. (se da to custom naročit?)
avijon je bil mali kakor vedno, imeli smo zero leg room, kar gre meni še posebej na jetra. vsaj kolene naj nekam dam, no! stevardese še vedno ne znajo angleško (okej, sej vem, da ima ta linija največ domačih poletov – po španiji, ampak a ni obvezno znat še en tuj jezik? in ni ta tuj jezik največkrat angleščina? someone educate me!), zato nam (folk, ki celo zna izgovorit par angleških besed) je ob branju varnostnih informacij in pozdravu pilota še vedno šlo na smeh. pristali smo kot napovedano, italijani so ploskali (zakaj??), prtljaga je tudi prišla dokaj hitro, in v barcelonu me je čakal..

..nihče! oni butl ni prišo! kak ga bom tepla, ej!
tako sem od 11h do 19h preživela sama na letališču (ni se mi dal jet v mesto, vreme je bilo brezvezno.. in tud sem ga že velik vidla, sami mi ni v užitek se jet raziskovalca), popila dva tallata (pri drugem sem celo prav izgovorila in ona žena tam me ni več gledala, kot da mam polne uste), malo več kot eno uro spala na klopci (niso udobne), reševala razvedrilo križanke, pregledala vse kotičke letališča dostopne z vozički s prtljago (ni tko velik, samo spodnji del) in se menla z zelo zagorelo nizozemsko familijo, ki je bila dva tedna na dopustu po španiji.
malo pred 19h sem se šla scheckinat, oddala velki rugzak (sranje, sem vedla, dab lahk uzela še par pirom, imela sam še 3kg placa!), šla gor malo po trgovinah, prišla pred pravi gate (kar je dokaj zapletena zadeva, ker nekaj prenavljajo in so hodniki speljani malo čudno), vidla da imamo polurno zamudo, se skupaj z ostali čakajočimi prikrito smejala folku, ki jih je avtomat s čokoladam okol prinesu (in seveda so potem vsi brcal v avtomat, ga porival sem in tja, odklopli in nagibal, da bi čokolada le ven padla), itd. nekako po urniku smo se začeli spravljat na avijon (zamuda je par minut prej izginla z ekrana), kjer smo potem odsedeli tisto zamudo. v lizbono smo prišli 1h in 45min kasneje, čeprav me je moja hitela prepričevat, da smo leteli samo 45min zaradi menjave ure. kar nekaj časa sem porabla za razlago, da samo zato, ker prestaviš uro eno uro nazaj, to še ne pomeni, da potem izgine tudi ena ura leta. hihi.

kolegici, ki je v lj delala erazmusa, sem dostavila njen paket, v cup&cino sma na hitro pojedle snedvič in šle v cbr. celo noč, cela nedelja in cela nedeljska noč sma imele telefone in možgane na off. bilo je super.

zaj grem pa v trgovino, ker so se vse cimre odpravle nekam za čez poletje (dve sta se celo izselile), tako da imamo v hladilniku pajkove mreže.

Standard