cajt-pred-tagi

>moja druga izkušnja z ksenofobijo. sreča moja.

>v soboto je moja imela večerjo za njen rojstni dan.
10 (ostali niso mogli priti, zaradi prejšnih načrtov) se nas je spravilo v restavracijo "a cozinha" (=kuhinja), kjer smo vsak pojedli svoje (jaz imela navadni svinjski zrezek s fancy imenom, tropskimi sadeži in čudnim pomfrijem), kasneje še torto z mandeljni in dve flaši šampanjca. (s šampanjcem se je izkazala kolegica, ki me je zvabla na trgatev septembra.)

proti koncu te večerje sem doživela tudi moje drugo srečanje z xenofobijo. drugo v celem življenju! prvo je bilo prejšni teden. mater mam srečo zadnje dni!

nek tipo, od moje kolega (mhm), me je vprašal kaj delam na portugalskem. ko mu povem, da mam part-time job, mi on odgovori z "torej, živiš na moje stroške?" njegove možganske celice so izgleda moj odgovor spremenile v: "ne delam nič. delala sem pol leta in sedaj vlečem podporo od prefajne portugalske države, kamor gre denar od davkov, ki jih plačujejo garajoči portugalci. in če že grem v bolnico spizdim preden plačam račun, kar more potem spet ta prefajna portugalska država poplačat. in kako? z davki. livin’ la vida bella! itaq."
to, da mi butli emigrantski več denarja noter prinesemo kot oni sami, in da poznam že vsaj 10 portugalcev, ki NE plačujejo onih davkov na dohodnino (segurança social), in da smo mi butli emigrantski tisti, ki raj plačamo kot pa da nas je strah, da nas bodo izgnal iz tega paradiža.
moj odgovor na to genialno trditev? "idi u piču materno."
aja, in še eno tekilo sem si naročila.

Standard