>sašo me je v komentarjih prejšnega posta prosu, da naj napišem en mali esejček o portugalski in mojem mnenju o le-tej, in da naj za foro prevedem en fado. prvo bomo pustili za drugič, slednje pa boma na hitro opravili zajle.

ker mi je mariza še vedno ena najboljših pevk fada, in ker me ena pesem še vedno zelo zelo gane, bomo prevedli kar to. naslov pesmi je “ó gente da minha terra” (video), oziroma po naše “ljudje moje zemlje”. zemlja kot država, nacija, republika, itd. ne govorim o zemlji na vrtu, in tudi ne o žemlji.

besedilo pesmi je napisala amália rodrigues, ena izmed prvih (če ne THE prva in THE ONLY) pevk fada. ala ji vera, res je bila dobra.
btw, fado je bil v začetku men-only glasba in, ko je amália začela peti in – gasp! – privabljati vedno večje množice ljudi na svoje koncerte, je celo prihajalo do manjših vstaj na portugalskem. a la “kaj si ti ženska misli pet fado?! ona je za v kuhinjo! onečasti zgodovino fada! buuu!” kaj čmo, nekateri (večina jih je seveda bilo moškega spola, itaq) mislijo, da se tradicije ne smejo spremenit. seveda jih ni poslušala (katera ženska pa že je spremenila svoje mnenje ali obnašanje samo zaradi ‘pametnih’ moških?!) in nadaljevala svojo kariero v velikem slogu.

najprej besedilo v portugalščini (tako da si lahko sami prevedete, ker moja portugalščina pa le ni tako dobra, da bi mi bile vse metafore znane in kristalno jasne).

in prevedena (v polomljeni slovenščini):