cajt-pred-tagi

>najprej na internacionalki, sedaj na nacionalki

>da sem nekaj časa delala pri gratis časopisu metro sem že omenla. da mi je bilo enkrat konec novembra dost podjebavanja sem tudi že omenla (čisto vsakmu, ki me je mel cajt poslušat par minut).
kar nisem povedla pa je, da je bil danes moj prvi dan dela pri destaku. kot bi moj ata rekel, “isto sranje, drugo pakovanje.” delo je isto (talanje časopisa voznikom in izogibanje večkratni skorajšni smrti), a plačajo več. in časopis sam naj bi imel več povpraševanja kot metro, čeprav slednjega natiskajo več. (nekaj se bahajo, da natiskajo do 774 taužent ekzemplarjev dnevno.)
report prvega dneva je: roke mi bodo odpadle! en mesec nisem z levo roko nosla 150 časopisov, in izgleda že nisem več navajena. ko sem po končani smeni šla na kofe, tolko da se skupaj spravim, mi skoraj ni uspelo prinest šalčke kofeja od mize do ust. roka se mi je kar tresla!
tko kot sem rekla moji – hvala bogu, da sem desničarka, ker drugače bi bilo zelo čudno jet na wc. (a je tole bilo nazgravžno?)

Standard