cajt-pred-tagi

>portugalske veselice le nimajo tako zelo slabe koncerte

>izgleda je sobota kulturni dan in izgleda sma medve postale zvestne obiskovalke veselic (gilberto gil v alcobaçi, maria joao in mariza v cantanhede), zato sma se vceraj odpravile v montemor-o-velho na koncert portugalske skupine clã.
sicer nisem izredno veliki obozevalka njihove glasbe, ampak tako kot je pevka rekla, z eno izmed pesmi (iz leta ’97) so se res uspeli dotaknat sirse publike. v le-to spadam tudi jaz. doticna pesem nosi naslov “problema de expressão” (video) in res je dobra.

“o teu mundo esta tão perto do meu
e o que digo esta tão longe,
como o mar esta do céu.”

na njihovem koncertu sem bila prvic, in ce bi danes imela moznost iti se enkrat, bi sla. ne pravim, da sem sedaj die-hard fan, ampak zena se je na odru tako razturala, da je potrebno ze zaradi tega jet na koncert. (kako tocno ji je po izvedbi pesmi “fahrenheit” se uspelo stati na nogah in peti mi ni jasno.) glas ima super, ostali muzicari tudi niso samo stranske vloge. eden izmed keyboardasev je tako skakal, da me je bilo vsake tolko strah za instrumente okoli njega! vecina pesmi je nabitih z energijo, in tudi pevki se ne pozna ama bas nista, da je preko 40 in mati dveh! skoraj 40 in mati enega otroka (tolko o kredibilnosti informacij moje) (upam, da se tole ni slisalo diskriminatorno ali stereotipno?)
zelo se mi je dopadla tudi njihova verzija pesmi “golden skank” britanske skupine klaxons. je malo pocasnejsa, ampak meni veliko bolj “slisna”.

Standard