cajt-pred-tagi

>lepa si.

>skoz si mi tezila, ce sem pogledala za ktero drugo. pa ce je bila neka zvezdnica z druge strani sveta, katero ne bom nikoli niti videla v zivo. vsaj petkrat si mi rekla, da hoces biti edina v moji glavi, da naj samo o tebi mislim, da si lepa, da tudi ce se ne dotaknem tistih fenomenalno sexi zensk, da naj na to niti ne mislim.

moj odgovor, ki si ga vedno preslisala, je bil, da gledat ni isto kokr neki naredit glede tega. ker, kljub temu, da bom v stari ljubljani vidla vsaj 5 zensk, za katerimi bi v glavi zazvizgala, bi vseeno sla domov s tabo. ne, ker bi to bil del navade. ne zaradi obcutka krivde ali nekega cudnega bizarnega filinga pripadnosti.
ampak zato, ker bi konec dneva hotla videt s tabo. zato, ker hocem na mojih ustnicah cutiti samo tvoje. zato, ker se vedno nisem pozabila tistega dela tvojega vratu. zato, ker si prejsni vecer tako dobro disala, ko si sedela poleg mene. zato, ker si tako ponosna na svojo frizuro. zato, ker imas tako prekleto lep nasmeh. zato, ker si to ti.

zveni bedasto, a?

lepa si.
tvoja ramena, tvoj vrat, tvoje ustnice, tvoja brada, tvoj nos, tvoje oci, tvoje obrvi, tvoje celo, tvoja usesa, tvoji lasje (blondtni in tistih par pink), tvoji prsti, tvoji pogrizeni nohti (nehi!), tvoje roke, tvoji tatuji, tvoj hrbet, tvoji boki, tvoj trebuh, tvoja bedra, tvoja kolena..

rekli so mi, da termin “zamujena priloznost” ne obstaja. da so le odlocitve. ti si se odlocila po svoje, jaz po moje.
koncni rezultat? jaz ti recem, da je najbolje zakljucit karkoli pac je ze bilo med nama. sedaj ti meni pravis, da me imas rada. in jaz imam spet glavo polno samo tebe.

in kaj zdaj?
poleg tega, da cakam, da prides nazaj z morja in me mogoce povabis na kavo.

Standard