cajt-pred-tagi

>na tistih pet let in en mesec v maju me bo vedno spominjal tatu..

>prejsn tedn med kofetkanjem v ljubljani, v nasi skoraj ze dnevno oblegani kafeteriji lan, je B zraven prinesla tudi celi paket najrazlicnejsih fotk. od takrat, ko je bila mala pupa, do zaj, ko je malo starejsa pupa. od maturantskega plesa do maskar iz osnovne sole. skratka, vse mozno je bilo zraven.
in potem je seveda padlo tudi name, da pokazem par slik iz moje preteklosti. kar bi bilo zelo easy, ce bi vedla kje so! presenetljivo, nasa familija ni bila prevec navdusena nad fotkanjem. mogoce je to razlog, da se je razvila ta moja identiteta japonskega turista? pac, da zaj nadoknadujem nadoknaJujem (tak je rekla moja prfoxa slovnice, in ce ona tko rece, te ze je tko)?
mogoce pa temu pomanjkanju navdusenja botruje tudi dejstvo, da je ana zelo rada sraufala te male tehnicne stvari kot so fotoaparati, mixerji, radii, itd.
in ja, se vedno se spomnem tistga dneva, ko sem (tako zaj mami temu pravi) “iskala pticko v fotoaparatu”. kar nisem, da se razumemo. samo hotla sem videt kako to deluje. vse kar sem vidla je pa tisto malo fedrico, ki jo je odneslo ven iz fotkica, in je potem nisem mogla/znala dati nazaj noter. vsaj ne na pravi nacin. tako da sem vse dele samo “dala” nazaj v okvir fotkica, zasraufala vse skupaj nazaj in to dokaj drago ropotuljico dala nazaj v predal. seveda potem nisem imela blaaaage veze kaj bi se bilo lahko zgodilo s fotkicem, ampak to ziher nisem bla JAST!

ENIVEJ!

ko sem prisla nazaj na stajersko sem se spravla v iskanje mojih skatel (ze dolgo ne zivim doma, tako da so vse moje stvari poskatlane), v upanju, da imam noter tudi kaksen album ali dva.
no, nasla sem stiri. sicer res da vse iz istega “eventa”, ampak bolje ista nego nista.
4 albumi slik iz tistega meseca v mestu recife v braziliji, maja ’03. slik bi bilo se vec, ce ne bi men na poti tja crknu moj fotkic in sem si potem mogla dol sposodit neko trotl kamero, katero je skupaj drzal selotejp in kateri fles ni delal sploh. ampak okej, vsaj nekaj (aka 132) slik sem dobila. yay!

enkrat v naslednjem tednu bom dala gor se slike recifeja in bliznjih plaz, za danes samo tole: nastajanje mojga “possession” tatuja na levem zapestju.
razloga za moj odhod dol (ce gledamo winkel tripel verzijo mape sveta je recife nizje od evrope) sta bila dva: 1) ogled brazilije, itaq; in 2) da koncno spoznam tisto osebo, ki mi je kar nekaj let pred tem pomenila skoraj najvec. s to zeno sma se po netu menile po cele dneve, od takrat ko sma se zbudile, do spanja. preko irca, po icqju, prek msgev, telefona, mejlov. mislim, da bi ob dolocenih trenutkih (ko tehnologija ni hotela sodelovat) izbrale tudi golobe, ce bi mi jih bilo uspelo natrenirat. alas. v tistih petih letih sem ze skoraj vedla kaj si bo ona mislila preden je sploh dobila idejo, ona je znala predvidet moje reakcije na svoje besede in dejanja, ce se mi je zgodilo nekaj, kar sem preprosto morala delit z nekom, te je to bila ona. in obratno.
in ja, tako kot se zgodi v teh situacijah, ko dve osebi konstantno cepita skupaj, pa ceprav le v digitalnem svetu, smo se mal zatrapali. obe sma se. obe sma tudi vedele, da to nikamor ne pelje. obe sma se namrec zatrapale v neko sliko ta druge, v nekaj kar ni nujno, da je tako tudi v resnicnem zivljenju. ampak dol sem hotela iti vseeno. da jo vidim.

ko sem bila dol se je zgodilo malo pa se vec. na nekatere stvari nisem najbolj ponosna, o enih lahko razglabljam do jutranjih ur, drugih se raje ne spominjam, nekatere bi naredila se enkrat. ena izmed teh je moj tatu na levem zapestju. kanji znak za besedo “possession”. zakaj possession? zato, ker je to bila tista “najina” pesem. potem so tu bile se stevilke 143, 133 in 153, ampak matematika se mi nikoli ni dopadla, tako da sem ostala pri japonskih pismenkah. se posebej po tistem, ko sem nasla se eno, malo bolj normalno, razlago tega simbola. (ne najdem vec linka do tiste strani, sment.) zgornji del simbola naj bi predstavljal luno, oz. mesec, spodnji pa roko. in ce/ko imas luno v roki, to pomeni, da imas vse kar si si kdaj zelel. komu tocno se ta razlaga ne bi dopadla?

bolj ko se je blizal dan odhoda bolj me je imelo dat si delat tatu. vsi so mi rekli, da se poleti naj ne bi delalo tatujev. zaradi sonca, potenja, peska na plazi, morske vode, itd. seveda jih nisem poslusala. kdaj tocno vas poslusam, ce se gre za nekaj kar RES hocem nardit?

in sma sle. ona in jaz.


kako se je vsa stvar koncala? hja, koncala se je. par mesecev po mojem odhodu nazaj domov. men je slo v nos to, da ima ona punco, njej je slo v nos moje obnasanje do njene punce (ki je sicer bilo cist spodobno, obljubim! res pa je, da nisem rekla adijo na neki zurki. mi pac ni blo, sorim slucaj. ah well.), daljava tudi ni pomagala. potem sem jaz bila z eno in posledicno vedno manj na netu, itd itd. pac, clovek se oddalji.
nazadnje sma se menle enkrat v ’04, pa se takrat zelo na hitro.
in ja, se vedno jo pogresam. se vedno ji potihem zazelim vse najboljse vsazga sedmega maja, in se vedno me pesem spominja nanjo.

spodnji video pesmi je sicer z Afterglow turneje, ampak tudi zelo dobra. se posebej zato, ker ima najprej
piano-only verzijo pesmi (ki je bila na Mirrorball albumu kot skrita pesem) in potem tisto originalno. najboljsi del pesmi? del pri katerem imam se vedno, tudi po vseh teh letih, mravljince v trebuhu? 3:54, kjer rece “..kiss you SO hard”

ps- ker nimam na voljo skenerja sem slike z digitalcem poslikala in potem na hitro obdelala na kompu. da boste vedli odkod vsi tisti odsevi.

pps- tatu sem enkrat v ’04 (al je blo v ’05?) dala predelat: malo popravit crno in dodat rdeco obrobo.

Standard