nekaj za duso

>ja, zelo dobro je spet bit v ljubljani.

>vceraj proti veceru sem koncno prispela v emono.
kolegica me je pocakala ravno tolko, da sem odlozila stvari, pograbla tiste najnujnejse 4 (kljuci od stanovanja, mobitel, denarnica in soncna ocala) in ze sma sle pravac center.
stara ljubljana mi je manjkala. ljubljanca, pijani folk, ki se mece vanjo, ulicice polne turistov, oni tipo s kitaro na sustarskem mostu, stojnice s peceno in kuhano koruzo, in folk. fak. kako mi je falil folk!

seveda sem sla direkcijone v lana. 1
Z ni prevec dogajalo, smo ga mogli malo pokonc spravti. ker budalo ni jedu ze celi dan sem se spravla mu po snedvic v paninoteko, a so imeli ob 21h na voljo samo se eno mortadelo. em. wtf? odprti ste do 23h, in imate dve uri prej samo se EN snedvic? tu nekdo nekaj narobe planira. mislim, lepo, da imate taki promet, ampak pomagate si pa ne, da bi ga imeli se vec kakor splanirano zjutraj.
enter take away nachos iz restavracije romeo. turisti, ki so pri tistem velikem crnem ventilatorju cakali na svojo mizo, so se mi kar mal zasmil’li, ko sem sla mimo z naso vrecko hrane.


ja, zelo dobro je spet bit v ljubljani.

Standard