pa dajmo resit svet

>ce bi bila dobra vila lezbijka, bi jo pof…. poklicala!

>ponudnikov dostave hrane je v prestolnici malo morje. bi rekla, da jih je kot rusov, ampak ruske hrane pa v ljubljani res nimamo. (ali pac?) k tej maljardi ze obstojecih pa se vsake par mesecov pridruzi se vojska novih, ki se trudijo obdrzati nad gladino. kaj ces, proti klasiki in tradiciji (halo pinki ali halo katra) je tezko tekmovati. ljudjo smo bitja navade in kljub temu, da je pri kitajcu vcasih potrebno na hrano cakati tudi do 2 ure, bomo pac do takrat se posesali stanovanje, umili okna, dali prat vsaj tri zehte umazanih cot in v miru pogledali zadnjo epizodo “prepisanih“.

me je pa ze pred casom navdusila pizzerija dobra vila.
ze prvo narocilo pice stirih sirov je bilo a) hitro dostavljeno in b) fenomenalno dobro. njihove bele skutercke lahko vidite po siski, bezigradu in centru (sori, vic). enkrat smo ob narocilu sicer povedal, da bi placal s kartico – dezevalo je, ni se nam dal do bankomata – a je tip pozabil pos terminal. pustil je hrano, zazelel dober tek in se vrnil pol ure kasneje, “da vam pustim v miru pojest”. 10 tock za prijaznost dostavljacev.
hrana sicer ni najcenejsa, a je zato se najbolj okusna. njihov dunajski orjak je RES velik, s kolegom sma se dobro utrudila pri zvecenju. in ker mi prejsn dan ni bilo do celotedenske zaloge pomfrija in dunajca, sem si raje narocila hamburger. prilogo bi tokrat lahko brez problema crtala, ker tale spehburger je bil vec kot nasiten.

njihovega slogana “ampak dobro, ampak hitro” se vedno ne razumem, ampak ni vazno. vem, da bomo tu se veckrat narocil. mogoce naslednjic le pride na vrsto aviacija.

Standard