nekaj za duso

>00:41 filing

>prav cudn filing je, ko si 200m zracne linije stran od nekoga. v mojem primeru, od zene, katero si zelo zelim (a ne morem, in ne smem, imeti).
pa niti ne na tist surov in zgolj seksualn nacin (ki je, seveda, tudi prisotn), ampak vecinoma na oni “pa kak bi si zelela, da je tu poleg mene, ampak ona ima puno nekih svojih problemov iz preteklosti, ki ji pac ne dajo mira, kar posledicno pomeni, da zame v njenem zivljenju ni prostora”.
in ko gres skozi tisti podhod pri njenem bloku (ker je resnicno na poti do tvojega doma), in si v glavi odvrtis prizor, ko te je prvic pobozala po pobriti glavi, in ko si prvic zacutila njene ustnice na svojih, takrat si zazelis samo to, da bi ona zaradi tebi cisto nepomembnega razloga bila tam, in da bi jo ti lahko zvlekla k sebi, objela, inhalirala njen vonj in njeno bistvo, si naredila zalogo za naslednjih par tednov, ko bo med vama samo neka bedna distanca.. in mogoce, le mogoce, bi v tistih parih trenutkih bilo vse vredu. tisti momenti, ko bos vsake tolko dobila sms “radatemam.”, ko ti bo prvih par sekund malo neugodno, ker nisi prepricana, ce je stvar res ze prisla tako dalec, a istocasno se ti bodo vse kocine na rokah postavle v pozornost, “cus it just feels that good”.
ker, trenutno, tole, karkoli tole ze je, je bedarija. “u izi” bedarija. bedarija, ki (vsaj) meni ni prinesla nic dobrega (ce je njej pa ala ji vera).

in potem si popravis povster, naravnas tablico na zeljen polozaj, si reces “fuck it”, ter pritisnes Publish.

Standard