nekaj za duso

>*mumbles something incoherently*

>ze prejsn dan sem razmisljala o tej frazi “rada te imam”, od 25min nazaj pa sploh.

najboljsi primer za “kako si lahko to frazo vsaka oseba razlaga po svoje” sta dve prijatelci iz preteklosti. ena je bila totalno zatrapana v drugo, druga tudi kao v prvo, ta fraza se je metala naokoli kot za stavo. na koncu se je seveda izkazalo, da je druga to frazo mislila v stilu “a ves, ko smo bli v vrtcu, smo si to skoz govoril. rada te imam kot kolegico. dobro, ajde, res je, da sexama in da se obnasama kot par, ampak teh besed pa ne mislim na tak nacin.”

reakcija in sok prve sta pricakovana.

osebno imam s temi tremi besedami ornk problem. sploh mi nocejo z jezika.

v zadnji vezi sem prisla do “i like you”. heh, ja, se TO sem povedla po anglesko. (kaj smo se naucili v prejsnih postih? tako je, anglescina da distanco.) ni sans, da bi rekla “i love you”, prevec mi je osebno. v zadnjih mesecih, in v tej zadnji tragediji mojega zivljenja, pa se je neki premaknal in sem jih izrekla ne samo po slovensko, ampak tudi naglas!

*se potreplja po ramenu*

(kaj ves, mogoce pa je bilo potrebno it skoz neko tragikomedijo, da se poderejo ti zidovi.)

ceprav, glede na to, da sem stezka prisla do tocke, ko te besede tudi izrecem (pa cetudi imam v tistem trenutku extremno velki knedl v grlu, ker mi je situacija tuja), in glede na to, da sem prejle dobla ornk velko opeko v glavo (prek msga? resno?)… ja, resnicno dvomim, da bom tole spet kmal izustila.

je rekla enkrat, da jo zanima, kako bi bilo bit na mojem blogu. oziroma, kako bi bilo, ce bi name naredila tak vpliv, da bi o njej celo pisala. no, pa ga ima. upam, da je bilo vredu.

Standard