nekaj za duso

diplomacija FTW.

[WARNING] kao neki safr post. youve been warned.
do vceraj okoli 13h, ko sem pocasi jedla falafel (z repo, ewww), sem bila prepricana, da sma vredu.
ja, med nama je res malo distance, ena do druge se obnasama bolj diplomatsko kot na tisti prvi kavi v macku, ampak bila sem prepricana, da je to samo zaradi trenutne situacije, ko ne ona ne jaz nimava casa.
njej se je zacela nova veza, tip je res eden boljsih predstavnikov moskega spola, kar sem jih kadarkoli spoznala, privoscim jima vse in se vec. cisto logicno je, da vecino prostega casa prezivi z njim. jbg, jaz sem lani obnasala na enak nacin. “hos before bros”, al kako je ze? jaz imam pa tudi vecino dnevov zapolnjenih z delom, sestanki in resevanjem sveta na petkovsku.
za trenutno situacijo bi lahko z najvecjim veseljem in lahkoto krivili mene. saj me je, na zacetku. oziroma, saj sta me oba. (imam obcutek, da me on se vedno.) jbg, v obraz mi je bil vrzen podatek preko katerega nisem mogla kar tako. in sem si vzela cas zase, cas brez nje in cas brez njiju. mogoce je to bila napaka, ne vem. mogoce me sploh ne bi blo smelo motit, mogoce bi mogla vse skupaj sprejet kot samo se en del njenega zivljenja. ampak u picko materno, zakaj naj se pred NJO pretvarjam?? pred mojo “najboljso prijatelco”.
anyway, od takrat se je stvar v moji glavi ze spremenila, zracionalizirala, postala del vsakdana. tole se bo slisalo grdo, a ni misleno na tak nacin (obljubim): vseeno mi je zanju. vesela sem, da sta srecna. da je ona srecna zarad njega in da je on srecen zarad nje. ampak ne zbudim se s to mislijo, in tudi cez dan zelo malokrat, ce sploh!, pomislim na njiju.
pac, tam sta.
in ja, sem upala, da oktobra naprej, ko bojo izpiti mimo, ko bo lahko spet malo zadihala, ko bo vec v centru ljubljane, ko mogoce ne bo imela vseh 15min med predavanji zasedenih, da boma pa takrat lahko spet “jaz in barbara”. da bova sle do bivsega lana in tam cel popoldan pile kavo. tri kave. kot ponavadi.
potem pa, ravno sredi ugriza v falafel (pa zakaj mi je dala se petersilj noter?!), dobim sms in noter napisano vprasanje “coj, a ti gres k njej danes zvecer?”. – kam “k njej”? kaj pa se dogaja “pri njej”? – “ono za rojstn dan”
a-ja.
izgleda je povabilo slo z onim golobom, ki kolegu ze dve leti nosi moje xxx fotke.
.
.
.
a ves oni pogled srne, ko ji nasproti pripelje avto?
ko ve, da ni izhoda, da je to bilo to, ko je istocasno v soku in zalostna?
zalost, ki potem preraste v jezo.
potem pa si reces “lej, ne da se mi.”, zamahnes z roko, zgradis extra zid okoli sebe in se delas, da ti je vseeno. ker ti sploh ni vseeno, ampak mater, da ji ne bos tega pokazala! in *puf*, sedaj pa je ena izmed zadnjih misli preden zaspim.
super.

Standard