everyday yapyap

potrpezljivosti in vztrajnosti. to bi bilo super darilo.

okoli mene je vedno vec ljudi, ki se odlocijo za taksen ali drugacen projekt, v katerem je treba sodelovat vsaj dnevno.
nekateri bodo vsak dan posneli fotko (najrazlicnejsi motivi ali rdeca nit), ti 365 project, drugi bodo spisali cimvec postov s tocno 100 besedami, ti 100 words, spet tretji bodo posneli fotko samega sebe in jo na koncu leta spravili v kratek filmcek, kot npr tale tipcek. (seveda je po principu “fotka na dan” nastalo maljon variacij; dnevna oblacila, lobanje, vrecke, kolazi, poletna drevesa, oci, itd itd.) neka uciteljica je tako razocarana s kosilom v solski menzi, da jih vsak dan dokumentira. ena si je celo zadala nalogo vsak dan na twitter objavit dnevno recenzijo knjige.

in jst?
v osnovni soli sem pisala dnevnik. kdo pa ni?! redno sem ga pisala tocno dva tedna, potem se mi ni vec dalo. halo, osnovna sola je bila! kaj pa se je lahko zgodilo tako zelo zanimivega, da bi lahko vsak dan kaj napisala??
seveda sem se vsakih parmesecev vrnila k pisanju dnevnika, ces “tokrat bom pa res pisala! redno!”. vnosov tipa “zdravo dnevnik, evo mene spet. minilo je par mesecev..” je bilo vec kot vseh drugih skupaj.
zivotinjsko carstvo je klasika popularnosti, to smo vsi zbirali. do polnega albuma in tono malih cokoladic (kaj je sploh bila nagrada za poln album??) sta mi manjkale dve slikce. album se je na zalost ob neki (n+1)-ti selitvi izgubil, za ponovno zbiranje pa nimam potrplenja. (ja.)
potem je sledila doba zbiranja znamk. tu mi je za zacetek poln elana pomagala atijeva zbirka, katero sem potem nameravala dopolnjevat. ostalo je pri “nameravala”. razen ce stejemo 17 znamk tipa A in par znamk tipa B, katere smo na koncu uporabli pri novoletnih cestitkah.
seveda je potrebno omenit tudi igracke iz kinder jajc. te smo tudi imeli po vseh policah v stanovanju. sicer so samo nabiral prah, in je ob prvi spomladni akciji pospravljanja stanovanja, vse skupaj romalo direkt v kos, ampak tisti mali avtocek brez zadnjega kolesa sem pa imela!
z zbirateljstvom sem hotela zacet tud zdej, v malo bolj odraslem obdobju mojega zivljenja. na zalost kartico najboljsega soseda konstantno pozabljam doma. edino, kar res obdrzim (yay for me!), so popusti v mullerju.
ce bi se spomnila jih uporabit pred iztekom bi bilo se boljse.

Standard