everyday yapyap

tihozitje sux.

tale nasa zima je kot malo bolj mrzla pomlad. in sploh se ne bom pritozevala, ce se bo takole tudi nadaljevalo do poletja. brez vmesnega dezja, seveda.
vedno bolj pogosto me prime, da bi sla skozi tivoli. (ce me poznate, potem veste, da bi tocno v tem trenutku morali iz danasnjega dne, ko sem to celo priznala, narediti praznik. najmanj evropski praznik.) kljub temu, da zivim picle 4min hoje stran, me v tivoliju namrec ne vidijo velikrat. jebiga, mesto se mi veliko bolj dopade. izogibanje kolesarjem, ki vozijo po plocniku, izpusni plini avtomobilov, skupinice ljudi, ki poskusajo skozi guzvo najhitreje zmanevrirati do trole, vsak dan novi glasbeni presezki na copovi, trume tinejdzerjev na bavarcu in cakajoce druge polovice pred presercem.
drevoredi, osamljeni grmi, nakljucni pasji drek na potki, mlade druzinice s kricecimi otroci, katere bi najraje teleportirala dalec stran (razen ce vas poznam, potem ste super duper fajn in kdaj gremo na kavo?), vse to prejsnemu odstavku ne more parirat.
pa ceprav so klopce na novo pobarvane in so zdej toooook lepe.

Standard