>da sem nekaj časa delala pri gratis časopisu metro sem že omenla. da mi je bilo enkrat konec novembra dost podjebavanja sem tudi že omenla (čisto vsakmu, ki me je mel cajt poslušat par minut).
kar nisem povedla pa je, da je bil danes moj prvi dan dela pri destaku. kot bi moj ata rekel, “isto sranje, drugo pakovanje.” delo je isto (talanje časopisa voznikom in izogibanje večkratni skorajšni smrti), a plačajo več. in časopis sam naj bi imel več povpraševanja kot metro, čeprav slednjega natiskajo več. (nekaj se bahajo, da natiskajo do 774 taužent ekzemplarjev dnevno.)
report prvega dneva je: roke mi bodo odpadle! en mesec nisem z levo roko nosla 150 časopisov, in izgleda že nisem več navajena. ko sem po končani smeni šla na kofe, tolko da se skupaj spravim, mi skoraj ni uspelo prinest šalčke kofeja od mize do ust. roka se mi je kar tresla!
tko kot sem rekla moji – hvala bogu, da sem desničarka, ker drugače bi bilo zelo čudno jet na wc. (a je tole bilo nazgravžno?)

>končno se je zgodilo! selim se!!

pogodba o najemu stanovanja podpisana in potrjena na sodišču, vsemogočni in matija.cc imasta za svojo pomoč obljubljene device, selitev na ratoncrack.com se bo začela v naslednjih dneh.

>I have a dream….

I have a dream that one day we will unite as a country to care for the deserving ones who cannot care for themselves. We will provide health care for our elderly and not force them into poverty with rising pharmaceutical prices for medicines that enable them to simply live.

I have a dream that we will welcome our military home with joy and gratitude and not force our beliefs upon them about a war they fought while we watched it on the news.

I have a dream that one day I will not fear sending my children to a public school.

I have a dream that myself and others like me can speak freely and innocently, with no malice in our hearts, and not be labeled as a person who hates simply because of the words we choose.

I have a dream that people will rise above those words thereby taking away their power to harm.

>trenutno mi gre samo tale pesem po glavi.

>bila je tukaj, in je tudi že šla.
v petek smo spili skoraj celo steklenico cachaçe, pojedli lososa z priokusom curryja (ribje omake nisem našla v trgovini) in do 3h zjutraj igrali pikado. kdo je zmagal? nimam pojma, imeli smo več sreče kot znanja.
sobota je bila za substral, oz. za pozni zajtrk, luknanje ušesov (njenega), biznis pogovore in še počasnejši popoldan. zvečer so končale namišljene priložnosti in par steklenic piva.

>čez nekaj ur uleti (če ne bo pozabla na bus se spravit) carica. stanovanje je posesano, pobrisano, spolirano in prezračeno.
it is now worthy of a queer… eerrrrr… QUEEN!

>grem najprej po tole (pa kaj pol, če nima dvdja, wifi je dovolj!), potem po par tehle, in na koncu še po tole. za prvo uro po dobitku bo dovolj, a ne?

>do včeraj smo poznali le te:

1. imenovalnik (nominativ)
2. rodilnik (genitiv)
3. dajalnik (dativ)
4. tožilnik (akuzativ)
5. mestnik (lokativ)
6. orodnik (instrumental)

sedaj pa se moramo naučiti tudi tegale:

7. fužilnik (čefurativ) – primer uporabe: Pejt kosilat, neh se kolesat…

copyright gre carici stardustu.

>ob sredah so v kinih tvrtke lusomundo karte ceneje, “samo” 4.40€. (samo zato, ker bi najraje vse filme si dol povlekla, kar bi me prišlo točno 0€.) vsaj v shopping centru dolce vita, v forumu že ne več. tam imajo cene vsaki dan karte po 5.70€. da te kap.
in ker nama prejšni teden ni ravno zratalo jet v kino, sma si včeraj ogledale film “charlie wilson’s war“. (trailer)
tom hanks igra kongresmena, ki se v času rusko-afganistanske vojne (one nekje proti uradnem koncu hladne vojne, ne tote zaj) začne na veliko ukvarjat s to problematiko. par izletov v zatočišča beguncev in voila! skrite operacije zda (ker se ne sme vedet, da je zda imela karkoli zraven, seveda) v afganistanu dobijo namesto 5 miljonov dvakrat toliko. za 10 miljonov se dobijo točno tri kalašnikovke in ker imajo rusi helikopterje je potrebno budget zvišat. na koncu filma je budget za military thingies že pri 1 MILJARDI dolarjev. (hvala bogu za ironične prizore: za obnovo ene šole se niso mogli zmenti niti za 1 miljon.)

moja nad filmov ni bila navdušena, ker naj bi edino sporočilo filma bla reklamna poteza amerike, da pove kak so oh in sploh fajni, ko tak radi pomagajo celemu svetu. men je film bil kul in to je vse kar je pomembno. film je točno to kar so napisal v rubriki “kategorija filma”; komedija. sicer s političnim privdihom, ampak še vedno dokaj zabavni film. (ampak, ker me politika malo briga, ziher nimam pojma, ne?)
stavek, ki se mi je iz filma najbolj dopadel, je: “You know you’ve reached rock bottom when you’re told you have character flaws by a man who hanged his predecessor in a military coup.”

>moja ima navado pojest vse kar ima na krožniku. ker nazaj v ponev dat ne pride v poštev. bog so ga vedi zakaj. no, in včerajšna večerja ji je bil izziv. celo takšen izziv, da je pustila cela DVA KROMPIRJA! izgleda je bila zelo sita na koncu, a? hehe.
jedli pa sma pobrite kurje noge (= brez kože), mlad krompir in bučke. vse skupi se da v pekač, premaže z spicey omako (al tisto mehiško iz steklenice, al pa kr tko neko) in pusti v pečici 45min. oziroma, dok ni ready. et voila! rezultat spodaj.