>danes sem se zbudla brez onih prekletih pikov (yay! zmagala! bodo mene pikal, prasci!) ampak s spominom na dokaj tečne sanje. no, neželjene sanje. kače so me pikale in napadale kar nekaj časa. a ve kdo kaj to pomeni?

itaq, da sem šla malo pogledat po netu. in našla nisem nič pozitivnega! na strani dreamsnightmares (že ime je pozitivno, ne? hehe) so rekli, da bodo ljudje, ki večkrat sanjajo o kačah, (to sicer nisem jast ali ipaq) kmalu umrli. super.

na strani dreamdoctor (ta more vedet!) je napisano, da kače v sanjah predstavljajo penis. še bolj super. kaj zaj nisem več lezbijka? aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!! … aja, uf! to je bla razlaga zelo dolg nazaj. UF! ladies, im back!!

na hyperdictionary pa so šli celo tako daleč, da so kar vse definicije spravili skupaj v en paragraf. poudarek je na skritih strahovih in težavah, ki jih imam v ‘onem drugem realnem’ življenju. aja, in penis. itaq.

ima kdo kakšno POZITIVNO razlago? h’diča!

>vsake tolko poslušam postajo kvcu 1190 iz boulderja, kolorado (m3u). danes sem naletela na oddajo “coup de style“. mc oscar nam vsak teden predstavi zelo dobre latino komade, največkrat seveda iz južne amerike, a tudi evropski izvajalci včasih pridejo na plejlisto.
eden izmed komadov danes je bila tudi pesem z naslovom “siempre me quedara” (besedilo), španske izvajalke bebe.
pesem je, da se ponovim, fuck-ing fe-no-me-nal-na!

>spletni svet dizajna se zgraža nad novo podobo logota verige hitre hrane, dairy queen. (ampak, resno no. a ni čist iz ’80-ih? kolko so plačal onmu 10-letniku za dizajn?) jaz pa se še vedno zgražam nad zaprtjem dairy queena v celju. (tisti sladoled z veliko čokolade in zdrobljenimi lašniki je bil fuck-ing fe-no-me-na-len!) pardon, ampak mcd’s sploh ni bil konkurenca. vsaj pri kvaliteti. (to jest, če ne enačimo ‘kvalitetno’ z ‘zdravilno’.)

>prejle sem šla mimo ulice quebra costas, da vidim, če se je market že začel. glede na to, da je vreme malo nestabilno (škropi – ne škropi – sonce – sonce – škropi – dežuje – sonce – škropi – sonce – veter – itd.) in da je sobota (zato puno folka še vedno spi), se nekok še ne dogaja veliko. sicer trgovinice že postavljajo stvari pred vrata, s polivinilom in brez, zvočniki so tudi že naštimani na ulične svetilke in, če bo vreme se obdržalo, bomo nekje popoldan imeli kar ornk marketić.
prodajalo naj bi se rože (?!), rabljeni cdji in vinilke, knjige, stripi, pohištvo, oblačila in regionalne sladice. (skratka, karkoli.) za glasbo bodo poskrbeli dj a boy named sue, dj gordito in octopussy crew.

pravijo, da bo tale marketić (letak) mesečna zadeva. namen je zanimirat ta del mesta, katerega obiskujejo skoraj vsi turisti na poti do sé velha, a je popolnoma ignoriran s strani občanov coimbre.
zanimivo bo videt v kaj se bo tole razvilo. jaz sem, seveda, navdušena.

ps- tiste cote na sliki spodaj se ne sušijo in tudi niso za prodajo. samo dekoracija.

>ta vikend lahko celo pričakujete (seveda ste vsi na koncu brez novih postov, a ne? hehe) par mojih postov, ker je moja šla v lizbono na neko konferenco. če ste tu prvič – ponavadi namreč ne postam čez vikende, ker imava druge fascinantne plane. kot npr spanje in gledanje tvja.

danes imam najprej v planu sprehod do sosednje ulice na “mercado livre”, kar ima dva prevoda. 1, market, kjer prodajate kar se vam pač zljubi, oz. kar imate. ali 2, market zunaj.

zvečer sem povabljena na brazilsko večerjo (rodízio). če ste že bli v braziliji ali kakšni brazilski restavraciji, potem ste mi zajle ZELO fauš. če pa še niste bili, ne veste kaj zamujate.
rodízio, brazilska pojedina = na dolge gril palce nataknejo par velkih kosov različnih vrst mesa, to vtaknejo v žar in pečejo. ko je znotraj meso ‘nareto’ in na zunaj popečeno vzamejo te gril palce vun, prinesejo do vaše mize, narežejo zunanji sloj kosa mesa na krožnike in odnesejo meso nazaj na žar, da se spet popeče. ko je spet zapečeno in ko zmanjka mesa na krožnikih spet pridejo in narežejo. in tako over and over and over and over again.. dok niste puni ali dok ne zmanjka mesa. isto vajo ponovijo s pečenim krompirjem (no, brez natikanja na palce, hehe) in ananasom. če ste že kdaj jedli popečen ananas, potem mi ste mi fauš. če še niste, ne veste kaj zamujate. njami! aja, in pijača. ITAQ, da se pije caipirinha, brez tega ni brazilske večerje. vsaj ne tanajbolj perfektne!

>“mam ga, fantje! mam ga!”
pa smo nardil nov blog! izgleda kao isto na ff 2 in iex 6 (updejt: te razdalje me jeb*ajo v tri pm, ne da se mi več!), z ostalimi se mi ne da zezat. ampak, če izgleda A s ff, potem bo izgledal A tudi na safariju, al ne? sem tukaj kaj narobe razumela?

da malo pojasnim, čeprav ni potrebno velkih pojasnil. tok da dam nek nov post gor, ker se mi res ne da velik pisat. (plus, od 7:45 sem že pokonc, tak da se mi že mal meša. ta dan je extremno velik preveč dolgi!)

oni stavek zgoraj je iz neke igrce (ne najdem linka pa če se na glavo postavim!), ki je nam drugače znana kot “mastermind“. se spomnete? no, po parih neuspelih poskusih te res začne ona stvar na levi strani klicat opica.
slika malo nižje je kao trenutna slika. se menjvajo. sicer prepričat te slike, da se menjavajo, nisem nardila na tanajbolj korektni način. kaj čmo. kombinacija bloggerja in javascripta. to vsi vemo, da ne gre najbolje skupaj. ampak, bo že. če u prvo nimate slike, potem pritisn’te F5. glede na to, da se slike menjavajo ob osvežitvi strani, ne boste dobil iste slike (mogoče pa le? kdo bi vedu!), nekaj pa upam, da boste res vidli. aja! slike so iz zbirke moje druge osebnosti, z imenom “japonski turist”. nas je veselilo.

aja, opažam, da nekateri nekok redno berete arhiv. zakaj? a ne živite v sedanjosti? trick živi celo v prihodnosti, ampak to je tema za druge poste. torej, če že res morte (malo terapije ne bi škodlo!), arhiv in posti iz bližnje preteklosti so čisto spodaj strani. vsi linki, razen ravno omenjenih sklopov, se odpirajo v novi strani. da vas ne bo kap.
čisto na dnu strani imate tudi en zelo dober stavek. pejte gledat.

plus, še ena novost – dok se bloggerju spet ne utrga, od zaj naprej lahka spet pišem s ČČČČČČČČumniki! /me is doing the happy dance!

..in to je vse. ostalo je nekok self-explanatory, tak da grem jst spat. lahko noč.

>č ć ž đ š

testing..
testing..

>danes, ce ne bo iex7 spet imel kakšne pripombe, bom mogoce celo dala gor novo verzijo bloga. jebemti pa iex7 in njegova nesposobnost! kaj tocno mi nucajo vsi tisti tabi, ce mi pa normalnega cssja ne zna prepoznat! (in ja, je vse po standardih!)

>cipsa se mi lušta. ce imam eno razvado, potem je to cips. cipi cips. recimo oni klasicni od lay’s-a mi je kul. ocena tega cipsa, glede na stran, ki jemlje cips zelo resno, je: “They’re average — kind of greasy but not too greasy; kind of tasty but not too tasty.”

ps- okej, cokolada je druga razvada. kakršnakoli, nisem zbircna.

>ena izmed prostovoljk (somucenic) v casu moje prostovoljne ‘službe’ je bila tudi romunka D. na portugalskem je slika romunskih žensk vse prej kot dobra. vecina jih ima za ženske, ki so prišle v državo samo zato, da si najdejo bogatega portugalca, se z njim porocijo in s tem dobijo novo in boljše življenje. portugalskim ženskam gre to seveda v nos in jih veselo klicejo prostitutke. in ne govorimo o “postmoderni courtesanki” (blog ne obstaja vec). (T, ti veš kam je ta šla?)
D je oboževala zlato barvo (na cevljih vecinoma), kratke majcke, pritisnjene kavbojke z zelo nizkim pasom (nek se vidi razkoš?) in dretje z visokim glasom. to zadnje mi nikoli ni šlo v glavo. ne pravim, da sem ostalo bolj razumela ampak je bilo tolerantno do neke mere. njeno dretje ob 4h zjutraj pa mi je šlo vedno v nos. in ušesa.
no, tudi ta romunka je ostala zvesta svojemu klicu narave in si ujagala portugalca, C. C je drugace zelo korektn decko, zanimiv za pogovarjat, familija dela dolge ure v svoji prodajalni tekstila, da si lahko privošcijo tisto velko hišo sredi mesta in eno vikendico na obali. no, D se je nesmrtno zatrapala (še vedno nisem cisto ziher, da se je res, me njeno obnašanje ni prepricalo) v C v svojem tretjem tednu bivanja na portugalskem. tretjem! in ostala je tukaj eno leto. ves ta cas sta ta dva preživela skupaj. vse vikende, vse vecere, vsa jutra, itd. na njeno žalost je ona imela svojo ‘službo’, ki pa jo je najveckrat prešpricala s takšnimi ali drugacnimi, najveckrat banalnimi, izgovori. recmo, da mi zaradi tega D ni bila najbolj simpaticna oseba na svetu. meni je bila bolj antipaticna kot kaj drugega. (maybe its me.)
najbolj se mi je dopadlo, ko je kot nora laufala po stanovanju in se drla, da ima uši. in ker (zacetek citata) “so njeni lasje njeno najvecje bogastvo” (konec citata) je seveda dobila popizditis, ostale v bajti pa napade smeha.. ko je ni bilo zraven, seveda.

hotla sem povedat tole: C dela v tvrtki critical software in ti so pravkar prodali varnostni sistem za mejno kontrolo devetim državam evrope (med njimi je tudi slovenija). sem rekla, da je C dober decko.

aja, trenutno C in D živita v budimpešti. C se je zaljubil v tisto državo in je že odprl neko vejo criticala tam, D se pa nazaj sem mudi. hum. staying true to her calling, id say.