>glede na to kakšno vreme imamo zadnje par dni me sploh ne preseneca, da imam neko cudno željo po juhah. ne govorim o caldo verde, ali creme de espinafres (ki se kao je za božic), ali sopa de feijão, niti o kaj-te-jaz-vem-kaj. govorim o tisti cudni želji po najbolj preprosti juhi iz pora, dveh krompirjev, enega korenja in cebule. (dodate sol in poper, ce se vam ne da zezat z olivnim oljem dodaste še kocko za juho in pustite da vre pol ure. izi pizi.)
enough about bullshit.

aja, zadnje informacije iz tabora “jaz in moja” so tele: nekok sma se soglasno odlocle, da je cajt za malo pavze. sicer to ne bo zaj neka velka pavza, ampak za zacetek vsaj ne bom vsak dan tam spala. meaning, jaz imam vecere zase in ona jih ima zase. vsaj nekatere. kaj je najin problem? da, glede na to da ona ni out in da ne namerava iz omare pridet še kar nekaj casa, nimama skupnega socialnega življenja. kljub temu, da par mojih in njenih kolegov ve za naju je a) moji kolegi so vsi v preteklosti nekok bli povezani z njo (bivši prostovoljci, osebe s katerimi je delala kaj vem kaj in se sedaj ne kapirajo najbolje, itd) in ji je malo nerodno (al pac nešto), in b) njena kolegica (ki je situacijo dobro sprejela) živi nekje na jugu države, druga kolegica se o tem noce niti menit, ta boljšmu kolegu pa še ni povedala, ker.. kaj pa vem zakaj. enivej. nimama skupnega socialnega življenja. sicer se imama okej same, ampak halo? po nekaj casa ti presede bit vedno samo z eno osebo v kaficu. vsaj meni. in njej. tak da.. kaj pa vem.
poanta. vceraj bi kao bila ena izmed prvih nedelj, ki bi jih ona preživela zase in jaz zase. moj dan ste že vidli (prejšn post), njen pa je bil nekaj a la družina+pospravljanje+urejanje papirjev za službo+kofe s kolegom+itd… in ob 3h zjutraj mi pošle msg, da naj grem spat k njej domov, ker ji falim.
seveda mi ni blo treba dvakrat rect.

>najprej sma šle pogledat najnovejšo turisticno atrakcijo mesta – ruševine neke zgradbe, ki se je sesula vceraj popoldne.
tale del posta napisan vceraj:
danes popoldan, sred starega dela coimbre, se je sesula zgradba. oziroma, sred popoldneva je zacela se sesedat, pred parimi urami pa je padlo vse skupaj dokoncno. kako se je to lahko zgodilo? hja, nekok cist preprosto. ta zgradba je že nekaj let na crni listi obcine, da je nevarna, in da zato tam ne more nihce vec živet, in da je prestara za prenovit, itd. skratka, polni so bli izgovorov. prejle so pri porocilih povedal, da pa je ta zgradna tud nekok na poti pri izgradnji metroja. ja, ne vem zakaj, ampak coimbra hoce met metro. to ti je mesto, ki je na enem velkem hribu. mesto samo je staro že kar nekaj stoletij, pod zemljo imaš tako štalo, da vecje ne moreš si niti zamislit. in ne, ne govorim o kanalizaciji iz filma “flushed away“. takšna bi bla še kul.
enivej. sesulo se je vse skupaj. na sreco ni bilo noter nobenga (so jih prejšn tedn izselil), plin so tocno vceraj izklopli (hm, je blo tole planirano?) in danes je hvala bogu bil praznik, tako da ni blo velik ljudi na ulicah (spontano splanirano?).

malo naprej naju je cakala druga atrakcija – velik zeleni medved iz krede (one velke bele opeke), ki ima za kožo travo in je oblecen v dedka mraza. kao. (see pic below)
seveda je bilo polno mladih družin in froci so veselo plezali po tej novi pridobitvi za mrzle dni. mi je pa zanimiv en scenarij – ta cist ta mali froci imajo zaj v glavi, da je dedek mraz en zeleni medved v parku. so far so good. kaj pa se bo zgodilo, ko bodo po tradiciji (tole bo že tretji!) butli požgali medveda? imeli bom namrec polno mesto frocov, ki bodo prepricani, da letos ne bo daril.

takoj za hrbtom te sitting duck naju je pricakala še zadnja atrakcija za danes – še en most za jet na drugo stran reke (ostala dva sta bolj ali manj samo za avte). gradili so ga skoraj dve leti (v casopisu so napisal pol leta), slavno ga je odprl predsednik republike, porabili so 3 298 450 evrov in tudi danes je bil (kljub slabemu vremenu) polno ljudi. most, kot sam, sploh ni privlacen na pogled. pravijo, da je nekaj posebnega, ker je na sredini mali 90° zavoj (pol metra, ravno dovolj, da se nabere polno folka in ustvarijo people jam) in ker je sama ograja mostu nareta iz barvastega pleksi stekla. po mojem mnenju izgleda kicasto. but what do i know? ce je britanski arhitekt (originalno iz sri lanke) reko, da je to kul, potem pa bomo vsi kul.
je pa res, da je pogled s sredine fajni. (look pic below) aja, sedaj morjo pa samo še nekaj na drugi strani reke naredit. trenutno je naša nagrada gradbišce.

>ne vem zakaj sem se spravla zezat s firefoxom. nikol nisem bla navdušenka ff-ja in iex je vedno bil alfa in omega zame. kaj pa vem zakaj. starga psa je težko naucit kej novga? številka ljudi, ki me je po sobi lovilo s stolom (ko so izvedli, da še vedno uporabljam iex) ni bla dost visoka?
seveda se še vedno navajam na tole, se mi pac gui iexa bolj dopade. ja, vem, ff ima maljardo stvari, ki jih iex kao nima, pa bolj je ziher, bla bla bla. to me nikol ni prevec ganlo. pac, gates je malo bolj pocasn in cudn (ste vidli rjavi zune? yakh!), ampak slej al prej bi le prišlo do napredka tud v njegovi bajti.

ima pa ff nekaj kar pri iexu nekok nikol ni kul deloval. al pa je vse trajal stoletja preden se je vse zalaufalo. performancing. F8 na ff in post odleti v bloggerja 1-2-3. vseen na kteri strani, ni potrebno z alt+tab skakat od ene strani do druge preden se najde ta pravi okn. blogging made easy?

me pa še vedno moti tale nekompatibilnost longhorn ff teme z 2.0. to jest, tiste ikonce se mi vsake tolko ne pojavjo prav, in jast sem skoraj odvisna od history in bookmark ikone. zakaj bi si kaj zapomnala, ce ni potrebe??

update: prešaltala nazaj na iex. performancing ne deluje. ko vas šmirgla.

>saj ne, da je reševanje pobeglih in totalno zmedenih pesov sedaj moj hobi (in ne, nisem si še enga ubodla), ampak danes sem že spet vidla en listek pripopan na telegraf štango blizu vhodnih vrat.
tista štanga je pravo zbirališce teh listkov. nekateri so že cist pocufani od vremena ali od mescov, kar so tam gor. ampak to ni edina stvar, ki jo imajo ti listki skupno. seveda, poleg tega, da vsi išcejo nekega psa. vsi ti psi so nekok bolani. en ima raka, drug je slep, tretjemu ne štima vse najbolje v možganih, dva imasta epilepticne napade, en na dnu štange ima samo 3 tace, ipd. okej, imet tri tace ni glih bolezen, ampak tud ni glih tipi-topi, ne? še eno stvar imajo vsi skupno – vsi se ti malo zasmilijo.

>gledam nek stari posnetek the daily show-a in je govora o kampanji “be ready” (us dept of homeland security). in me je mal zaneslo na fbi most wanted listo. še vedno zanesljivo vodi osama bin laden. na tej listi je tudi liliana gonzalez. obtožena je umora svojga 4-letnega sina, ki sta ga z možem skrila v smetnjak. v oci pa mi je padel tale odstavek opisa (mind you, tole je vse iz fbi strani, hihi): “Additionally, Liliana enjoys baking breads and pastries, as well as giving classes on the methods of cooking and preparing foods with little or no fat. She also enjoys making ribbons and hair pieces for little girls and young ladies.”
ja, takoj jo bojo našl. še posebi s tisto sliko izpred 7 let.

aja, zanimivo mi je tudi, da na strani o umorih vseeno napišejo “victims (deceased)”.

>prejšn dan na eurosportu vidla smucanje in mi je moja lepo predala daljinca, ker ve, da imam rada ta šport. še posebej snowboarding (kar ni smucanje, vem) ampak tega ni na tvju (vsaj ne na tistih 7 kanalih, ki jih moja dobi). dala sem gor kapo in rokavice, in bila sem v procesu ovijanja šala okrog vrata, ko mi zacne en nekaj po portugalsko lapat. argh! od kdaj na eurosportu govorijo kako drugac kot nemško?
sem sama prestavla kanal, thank you very much.

no, vceraj je imela moja bday. 28 let. staramo se, ne? sicer gre to njej ful v nos, ampak glede na to, da nima glih tiste “namažte se s temle in jutri boste spet 22!” kreme, ne more ravno velik naredit. razen pritoževanja in pickarjenja.
ne vem kako ste ostali, ampak tale leta mene ne jebejo skoraj nic. živim nekok še vedno tako kot par let nazaj, samo številka je drugacna. planov za poroko nimam, za froce še manj. je pa res, da bom mogla mal zacet delat na onem planu o življenju (en loft nekje v neki suburbia, park blizu za psa in eno takole za pod roko) v avstraliji. (trick, grema na kofe, ko uletim? plus, may i crash on your sofa? hehe) to je nekok tist edini cilj, ki ga še imam, ki se mi ni izpolnu. resno. na zacetku faxa sem mela 5 ciljev, sem jih naredila vse. potem sem jih dodala še par in so mi tud šli dokaj okej od rok. sicer je en trajal malo dlje kot nacrtovano, en je še v izvajanju, na enega se pa vneto pripravljam. bo že, ko bo.

my point? da me leta ne matrajo. kaj pa vas?

>hja, pesa so odpelal. lastnik bil navdušen ful, pes pa tudi. pes je bil navdušen tak fejst, da se je od veselja poscal sred kuhne. to se men nekok še ni zgodil, hehe. (makes you wonder, dont it?)

pogledala mission impossible 3 vceri ponoc. ja, vem, zaostajam ene par mescov. ampak kaj naj, v kino nisem hotla jet gledat (slabe ocene filma), dol potegnat pa se tud nisem spomnala.
kaj povedat o filmu? hm. film so dal v kategorijo akcija (zarad eksplozij in streljanja, i presume?), ampak nc skrbet, ni kvantna fizika. za vse boste vnaprej vedli, kaj se bo zgodilo. okej, je en mali twist, ne povem. drugace je pa nekok vse kot v prejsnih filmih – tom še vedno laufa kot bi imel štil v riti, spet so našli eno, ki je manjša od njega (al pa je nosu cevlje s peto), good prevails again, bla bla bla. dvomim, da se da velik povedat o tem filmu. aja, je pa zanimivo kako se lahko ena žena, ki nikol prej ni imela pištole v roki, tak hiter (v 5 sekundah) nauci strelat, reloadat in popolnoma steady držat pištolo.
ocena? do 10? ene 4 (kljub temu, da je film dobil presenetljivih 71% paradajzov). je za pogledat, ampak bote pozabl cez dva za kaj se je šlo. isto sranje, drugo pakovanje. še vedno bi raje šla gledat prvi del te serije (mission impossible 33 1/3?).

>danska ideja, kako prepricat folk, da pelje v limitu. sedaj imajo pa drugacen problem, velik jih noce naprej pelat.
vas zanima katera pesem je trenutno on air na radijski postajah v zda?
ce greste na potovanje in obozujete banane, na jetra pa vam gre, da te banane na cilj pridejo obtolcene? probajte banana guard!
panoramski videi trgov po svetu. kul zadevca.
sedaj že dobro znana free hugs kampanja.
kar dolgi seznam mitov o firefoxu. mogoce pa le ni TOLK velik boljši od iexa, a?
ce vas zanima, ce so RES prebrali vaš emajl.
tehnologija za ženske. no, tko piše, drgac majo pa kar kul zadeve. in ne sam za ženske.
ime vam napišejo na toast, naredijo sliko, pripopajo na svojo stran (in polinkajo z vašo stranjo) in vec kot ste za to pripravljeni placat, višje boste na lestvici. zveni malo cudno, ampak je fajn vedet, da gre ta denar v dobrodelne namene. pa še kul izgleda.
in še ena za nas tech freake – tipkovnica, kjer se tipke osvetlijo, glede na funkcijo, ki jo tipka trenutno ima. (to jest, ce pritisneš alt-gr se osvetli tisto, kar naj bi tipka naredila, ko pritisneš alt-gr, npr. znak za evro.)

>vceraj koncno šla naredit test za aids. rezultati šele cez 2 tedna, ker gre naslednji teden žena na dopust. glede na to, da tam dela prostovoljno, ji je opraviceno.
ona: ste imeli v zadnjih treh mescih kak rizicen spolni odnos?
jaz: ne.
ona: prakticirate safe sex?
jaz: skor nikoli.
ona (prebledela totalno): skor nikoli?!
jaz: ja.
ona: (še bolj bleda) kakšno kontracepcijo pa potem uporabljate??
jaz: ne uporabljama sperme?
ona: ??
jaz: lezbijka sem.
ona: ajaaaaaaaaaa….. (z zelo glasnim izdihom!)
jaz: hihi, pardon.

lastnica pesa klicala mojo prejle. sploh niso taka barabe, kot so se pri meni zapisal. živijo namrec blizu avtoceste IN železnice, tako da so predvideval (ker pesa niso par dni vidl), da ga je nekaj povozlo. zato ga tudi niso šli iskat, kao. enivej, danes zvecer ga z mojo pelema nazaj.
zaj morem pa enga plišastega pesa najdet nekje, da bo vsaj tega lahka zjutri na sprehod pelala.

ps- tistole foro za safe sex sem slišala v stand-up suzanne westernhoefer, “nothing in my closet but my clothes“.

>update on pooch: kljub temu, da se zapišejo podatki lastnika, ko pes dobi cip, tocno tega našga lastnika ne morjo najdet. wtf?? enivej. ne vem še, kaj hoce moja naredit (ker pri meni pes, na žalost, nena more bit), ampak izgleda bo par dni ostal pri njej doma. juhu! (se na skrivaj veselim, sam psstt, nobenmu povedat!)

ne vem tocno kako, ampak prejšn dan sem se spet spomnala na dixie chicks. to zelo dobro 3-gal country skupino mi je kolegica predstavla pred parimi leti. in ceprav nisem neka navdušenka country glasbe (vsi tipi imajo par številk preozke hlace, da vsi izgledajo kot cruz iz santa barbare, klobuki so obvezni tudi pri ženskah, ce le nimajo tiste veeeelke frizure) so se mi pesmi teh treh zelo dopadle.
enivej. jih vtipkam na netu, da vidim naslov zadnjega albuma in eden izmed prvih rezultatov je link do trailerja dokumentarca “shut up and sing“. to je v bistvu dokumentarc zadnjih 3 let te skupine. naslov pa pride iz grozilnega pisma, ki ga je pevka (recmo ji ta glavna pevka, ker vse tri igrajo in pojejo, a ta najveckrat) dobila pred tremi leti, ker je na koncertu v londonu rekla, da “we are ashamed that the president of the united states is from texas”. menedžer jim je po koncertu povedu, da sicer vsi govorijo o tem stavku, ampak da bo minil v treh dneh. hja, so minila so tri leta in še vedno imajo probleme.
radijske postaje še vedno ne vrtijo rade njihove glasbe (kljub temu, da je zadnji album šel direkt na prvo mesto, tako kot skor vsi prejšni), na zacetku tega dixie-gate-a so nekatere dje celo odpušcal, ker so si dovolil njihovo pesem zaigrat. združenje radijskih postaj je imelo neko zasedanje, da bi vsem radijskim postajam prepovedal igrat njihovo glasbo. ce sem prav razumela jim ni ratalo. aja, v nekaterih mestih so celo postavili posebne koše za smeti, kamor si lahko odvrgel cdje skupine. in ravno sem prebrala, da na nbc (!!) niso hotl predvajat njihovga oglasa za dokumentarc!

juh. amerika. obljubljena dežela.
ste ziher, da še hocete jet?