>tak, pa je šla moja za en teden.
okej, res je, šla je samo v mestece, ki je samo 20min stran od tu z vlakom, ali ipaq. imeli bojo polni program konstantno in glede na to, da pred svojimi sodelavkami / kolegicami (še) ni outirana, in ker mene ta njihov seminar ta teden ne zanima spljoh.. nimam ravno pravega izgovora, da grem tja in z njo na kofe.
ampak okej, enkrat čez teden pridejo v coimbro se igrat turiste in se lahka zraven uštulim. mogoče bodo tudi šli v figueiro da foz (sem že dala sliko? sem, ne?) in tja se tud lahka uštulim z onim “no ja, nimam redne službe, pa se lahka vsaj pržim cele dneve, ne?” scenarijem.

ko smo že pri prženju, kak je prekleto vroče. vsaki dan oko 36C.
okej, v alentejo so stopinje že preko 40C in tam to ni kul. zakaj? ker v alentejo imajo vsako leto požare. in to take ORNK požare in kar ene par. za lani se sicer ne spomnem kako je bilo, ker sem bila v sloveniji čez julij in avgust, ampak vem, da je J nekaj brskala po netu za novicami o požarih. (lani je J namreč bila celi avgust v sloveniji. blo kul tud. smo šli po njo v benetke in takoj ko smo prišli nazaj v slovenijo, ob 3h zjutraj, direkcijone na pag. blo zelo kul, priporočam!) ampak glede na to, da se je julij šele ornk začel in da so imeli v okolici setubal-a (mesto blizu lizbone) do sedaj že 5 večjih požarov.. ne vem no, sezona požarov se še ornk začela ni in je že takole. mislim, da bo letos še zanimivo. kar ni kul novica. še vedno se pozna na drevesih ob avtocesti cbr – lx od prejšnih let.
aja, veste kaj pa imajo portugalci dober naštimano? tle sicer študentskih servisov ne poznajo (vsaj ne tko kot je pri nas. nekje sem prabrala, da je slovenija ena izmed redkih držav v evropi, ki ima to. al sem prebrala, da je edina? hm.) ampak nekako ta stvar deluje po tem principu. torej. imajo velko število študentov. postavijo jih na kontrolne točke, nekje na vrhove tistih parih gričev, ki jih imajo na jugu portugalske. in potem ti gledajo, če se kje kaj kadi. zemlja in rastline so namreč tako suhe, da lahko ogenj začne tudi iskra, ko se dva kamna malo premočno butneta. go figure (-skating).

kakorkoli že, upam, da bo tale teden šel hitro mimo.
jutri spravim moje stvari skupaj in se preselim dokončno v “moje” stanovanje. tisto, ki je tamle malo nižje na strani. zadnja 2 tedna sem namreč bila pri moji. je blo zanimivo, in se mi celo dopadlo. in kljub njenemu predlogu, da lahko ostanem – i think not. okej, sam sma res že nekok od decembra skupaj (z mojimi manjšimi spodrsljaji) ampak trenutno nisem sposobna živet z nekom.
rada imam svoj cajt. to jest, cajt za mene. brez redne službe in tistega ritma “vstati ob 7h in pridet nazaj oko 16h” (okej, portugalska varianta je bolj – vstat ob 7h, porabit 1h da prideš v službo, delat do 13h, ura pavze za kosilo, še 15min pavze za kofe, nazaj delat, jet domov okol 18h in pridet domov ob 20h zaradi prometa) lahko sicer dopoldan imam čas zase ampak to ni isto. zvečer bi pa tudi ona domov prišla in dat vse štiri od sebe, trikrat dat tistih 7 kanalov na tvju skoz in na balkonu kofe spit ni v njeni definiciji za “relaxiranje po službi”.
plus, rada imam uni filing, da imam svoje stanovanje. stanovanje, kjer (če čem) lahka vse moje nogavice povežem skupaj, naredim eno dolgo špago in jo razprostim čez celo kuhno. sure, po mojem bi to lahka nardila tudi v njenem stanovanju, ampak po mojem se ji ne bi preveč dopadlo 😛

aja, par dobrih stvari vročine:
– zelo hitro se dobi barvo. jaz sicer največkrat dobim barvo škampa, ampak to je preprosto zaradi moje budalosti (a ne, T? hehe)..
– odbojka na plaži. to jest, možnost igrat odbojke na plaži ob lepem vremenu. plus, prenos tekmovanj na eurosportu. ljubim brazilke! 😀
– ko greš v kafić in naročiš pol litra mrzle vode, in čisto nič druga, te ne pogledajo postrani. okej, na pt se mi to sicer še ni zgodilo, ker tu je itaq skoz vroče, ampak v sloveniji pa je možnost tega malo večja. kaj čmo, svet je kapitalistična svinja.
– …vem, da jih je še ene par, ampak trenutno je ura 22:20 in jaz švicam kot nora, tak da grem pod tuš.

>kak ni v soboto dopoldne nič na tvju, ej!
okej, itaq mam sam 7 kanalov, ampak vsaj na enem naj bi blo neki zanimivga. EEEEEEEEEEEE!!!!! na tistih štirih portugalskih kanalih itaq skor nikol ni nič zanimivga (stare epizode friendsov in kao nove epizode lost so izjema), na rtlu so šele pri 54689-em krogu formule, na cnn je larry king in vsake 5 minut breaking news o izraelu in libanonu (well, whats left of it), in potem še eurosport z 12. etapo tour de france.
yay.

>uradno preseljena v tole stanovanje. slike spodaj.

>pijem mrzl nescafe.

>danes šibam v novo stanovanje. v tisto stanovanje, v katerem že kar nekaj let živi francozinja. ne vem zakaj je to pomembno, ker lahko pač kdorkoli “ustvari” super stanovanje.. ampak do sedaj so se mi vsa stanovanja francozev (/-inj) dopadla zelo.
slike sledijo.

intermezzo:kljub temu, da je bila včerajšna večerja fenomenalna (okej, tista paradižnikova omaka bi lahko bila boljša, ampak nisem našla svežga čilija, smlk smlk), imamo sedaj po celi kuhinji vonj po ribi. sicer je limona okej za vonj z rok dobit, ampak po hladilniku in kuhinjskih elementih pa ne mislim limoninga soka špricat.
ideje kako to ven spravit?

drugi dan encontra je bil.. hja, včeraj se mi je bolj dopadlo. danes so se vsi samo ven metali s svojimi fancy laptočki, pokazal niso pa nič. in zakaj točno bi me zanimala kombinacija html-ja in css-ja v sapomail, če pa potem vse skupaj zmešajo še s php in javascriptom, tak da ti na koncu res nič več ni jasno!
ocena današnjih predavanj: brezveze, vse smo vedli že od prej, in če bi imeli predavatelji še manj energije bi najverjetneje poklicala urgenco, da preverijo življenske znake.
ocena laptopčkov: fenomenalni, še posebej uni imac v modri barvi. custom made, se mi zdi.

vroče je v pm. mislim, da imamo ziher 40°C! pečene jajce se servirajo na strehi, vabljeni!

>danes je bday moje sestre. happy bday 🙂 sicer ne bo tegale vidla, ker ne ve za blog, ampak napisala pa sem, and its the thought that counts 🙂

prvi dan encontra se mi je dopadel ravno do coffee break-a. prvi tip je razpravljal nekaj o ilustraciji, kar bi bilo zelo zanimivo, če ne bi bil tako zaspan, da je požalmpal skoraj 2l koka-kole in vsako 5 besedo imel pauzo. po tej mučni izkušnji je prišel na vrsto tip, ki je imel 2 ure super debate o tipografiji. in če ne bi za en sklop fonta človek potreboval okol 6 mescev. to jest, kvalitetno nareti font in totalno from scratch one, ne pa kar copy/paste od nekje drugje..
čeprav, pri tipografiji copy/paste celo podpirajo! pač, če nekje vidiš nekaj kul uporabi na tvojem fontu. seveda, če bo potem font še vedno berljiv in ne kar tko nekaj. kljub temu, da me tipografija še vedno zelo zanima, dvomim, da se bom prehitro podala v te vode.bilanca za prvi dan – dva predavanja sta totalno s00x, en je držal tehtnico v ravnotežju, in keksi od quebra costas so bili zelo dobri (in sveži)! 🙂 se že veselim jutri *doing the happy dance*

intermezzo: ko me folk vpraša, kaj se mi dopade pri ženski, največkrat odgovorim nekaj a la “rit, hrbet, faca, oči, ustnice” in podobne bedaste stvari. okej, saj vse to drži ampak ni pa najbolj pomembno. in sledeča stvar tudi ni najbolj pomembna ampak če tega ni, potem pa se sploh ne ubadam z ostalimi, ker mi je zanimanjo spizdilo skozi zadnja vrata bara.
o čem govorim? o umazanih nohtih!! argh! kako je pa to nazgravžno!danes ne busu je zraven mene stala ena, ki je bila zrihtana “v nulo” in je celo bila malo simpatična.. ko se je pa prijela za oni drog (da ni odletela na drugo stran avtobusa, ko ti vozniki voziji rally od ene postaje do druge. večkrat smo se zezali, da lahko kdorkoli dobi avtobus za vozit, samo pred glavno postajo se je potrebno zjutraj postavit. za večino zelo dvomim, da sploh imajo vozniško!) in sem točno pred faco dobila njene nohte, mi je pa še tist keks hotel pridet nazaj gor pogledat kaj se dogaja. blyakh!ne me narobe razumet – popolnoma je razumljivo, da nekateri imajo malo čudne nohte. to je vse sprejemljivo. tudi je razumljivo, da če delaš 12 ur skupaj na nekem polju in krompir ven kopleš, da potem se ti še vedno pozna malo. torej, še vedno se ti pozna malo na prstih, ampak vsaj za nohti nimaš cele njive. in tud, okej, nekateri si pač grizejo nohte ali kožico ob nohtu (nehaj!), kar tudi ni najbolj estetsko lepo, ampak stres in manjša predispozicija za odvisnosti se pač mora nekje poznat. in ne, moji nohti tudi niso perfektni.ampak jebemuboga, za nohti si umit pa ja ni kvantna fizika, ne?!

danes za večerjo? tole! envy me, envy me!! *bwuuahahah*

>okej, že vnaprej se opravičujem in sočustvujem z vsemi, ki so vpleteni v to zadevo in kdorkoli je tole nardil naj go straight to hell (ker itaq so vsi v peklu gay, tak da se bo straight oseba imela tam zelo fajn, hehe) —- ampak gledanje tegale poročila na cnn je zelo smešno. ne zarad tega kar prikazuje (7 blasts in mumbai) ampak zaradi te indijske angleščine 😛

(kakor sem rekla, se opravičujem, ker mi je tole smešno, ampak ta izgovorjava mi je vedno bila, in mi po mojem vedno bo, smešna do amena.)

>moj računalnik izgleda vedno bolj kot kakšen mac. (courtesy of crystalxp.net) ne vem zakaj, ker nikoli nisem bila preveč navdušena nad mac-i. mislim, oblikovno (za pogledat od zunaj) so zelo kjut, ampak kar se pa delanje na njih tiče (če se res ne gre za design, kjer ne vem točno kakšno je moje mnenje) pa nisem impresionirana. sem pač otrok windowsov, pa če so to xp al pa angolska varianta 😛 mislim, da so navdušenci mac-ov tisti, ki na njih delajo že celo življenje.
čeprav, i stand corrected, enkrat sem brala o enmu tipu, ki je naredil blog a la “dajte mi denar za nakup imaca in prešaltam na mac”. in seveda je dobil svojga, sedaj pa uživa na macu. sweet, ne? 🙂 hm, mislim, da bom nardila en blog “plačajte mi karto do brazilije in vam pošljem kartico” 😀

dobra novica: T mi je mogoče našla en freelance projekt. sweet 🙂 začne se avgust, čas festivalov, takšnih in drugačnih. moja mi že kar nekaj dni zelo navdušeno govori in razglablja o nekem festivalu avgusta, ki je točno za čas njenih počitnic. moj problem? zelo rada bi šla z njo, ampak a) če bom končno spet zaposlena, dvomim, da bom imela dopust kar takoj… in b) če nimam službe tudi nimam denarja. vem, da moja ne bi imela problema nobenga plačat za vse skupaj, ampak nimam fajni filing, če me nekdo podpira. vem, trenutno tudi nimam veliko drugih možnosti, ampak počutim se pa tako blyakh, da… skratka, bomo vidli.

aja, včeraj kitajska. bilo zanimivo. (aja, hrana ni bila v obliki kroglic in ni bila pražena – smo se vsi stran od tega držali, vse do sladic in pečenega sladoleda, ampak je še vseen bila ista kot drugje. kje pa bi bili brez domišljija?)
družba okej. sicer niso ravno moj krog prijateljev (ti so nekok ostali v lx, jebemumater, smlk smlk) ampak so vseeno zanimiv folk, nametan skupaj iz vseh koncev sveta 🙂 prišla je tudi ena poljakinja, ki v lousa (recimo spodnja kungota ali laško, ampak z 40% manj folka) opravlja svoj evs.. in to s svojim skoraj 5-letnim sinom! tu sta, mislim da, pol leta, ta mali pa zna se skoraj vse že zmenit po portugalsko. če pa ne gre po portugalsko, pa po angleško (glede na to, da je procent ljudi, ki govorijo poljsko tukaj, 0.000001%). včeraj po večerji smo šli še na pivo in si je sam naročil takole “e para mim, para mim, para mim… e para mim sumo de pessego e uma nata” faca njegove mame je povedala vse – “pa kaj nisi že dost pojedel v kitajski??” 🙂 sicer je imel tamali celi cajt sršene v riti in ni bil pri miru niti, ko je imel polne uste ananasa, kaj šele ko smo čakali na hrano! in potem na poti na pivo-po-večerji smo izgledali kot perfektna gay familija. anette (al kok se to pač napiše) – ta mali jonatan – jaz. smo se za roke držali na poti gor. dve manjši napakici v tej perfektni sliki: ona ni gay in jaz ne maram otrok, tako da mi je bilo malo mučno 🙂
točno, da ne pozabim. po hrani smo dobili malo tistega kitajskega žganja. kot sem rekla, vse isto. isto sranje, drugo pakovanje. zanimivost so bili tisti mali kozarčeki. če je bila v kozarčku tekočina je bila na dnu kozarčka vidna slika. in to ne kakšna slika iz kitajske legende o triglavem zmaju, ki je premagal nekega viteza in se nesmrtno zaljubil v princeso s faco polno bradavic. ne, ne, zakaj le bi nas oni tako kulturno izučili, če pa nam lahko pokažejo slike iz nekega hard core porno filma?! časna! penetracije vse oblik (je to možno?) in stilov, ženske z nogami za vratom, tipi, ki so si ga par sekund pred nastankom slike na roki vrgli (vsaj sodeč po izrazu na obrazu, hehe), itd.

jutri in pojutrišnjem pa grem na nek multimedijski encontro (na ESEC). skratka, delavnice, seminarji, itd. web, tipografija, graphic design, web 2.0, itd. nekako celodnevna zadeva in zastonj udeležba. yahoo 😀

>danes gremo v kitajsko.
kolegica je končala svoj evs in gremo kao na večerjo skupaj. ne vem kolk se mi da, ampak okej, žena je zelo okej, tak da se bomo potrudli. zakaj se mi ne da? ker je ne poznam dobro. jaz sem že zdavnaj končala moj evs in že pila kofe v fragi na sončen dan v avgustu, ko je ona šele prišla. potem smo se parkrat vidli, ko sem bila v začetku leta v cbr, šli parkrat na kofe in pivo, ampak to je pa že res vse.
no ja, bomo vsaj malo kitajske hrane pojedli. naj mi nekdo pokaže nasprotno ampak – hrana v vseh kitajskih restavracijah je ista. okej, dajo en drug ime na meni, ampak še vedno vse pride v obliki kroglice, ki so jo deep-fry spekli in dodali med. nič proti medu, sam vsaka hrana pa tud ni okej z medom! aja, in te kroglice. vem, da je anatomija kitajcev ajn pičken drugačna kot “naša” evropska, ampak čisto vsaki košček mesa in zelenjave pa res ni treba, da je kroglica. kok pa naj potem vem, kaj je kaj, če pa vse izgleda isto??
praženi nudeljc, hir aj kom 😀

>in ja, spet se je zgodilo. splaniram celi dan in spreminjam načrte tako men kot moji, samo zato, da bom lahko poslikala portugalce kako mahajo z zastavami, se derejo iz dna pljuč, itd… in spet niso zmagal! ne samo to, da niso zmagal, popušili so 3:1!
no ja, se pa danes veselijo, ko je selecçao prišla nazaj v lizbono. too bad, da me ni tam…