>en ima dva sleeva (nekaj kar bom jst tud enkrat imela.. okej, mogoce ne dva, enga pa ziher!), drugi je iz chi-town. oba skupaj delata super muziko.

komad je sicer z imo najslabsega albuma, kar jih je common kdaj naredu. pa ceprav so “universal mind control” sproducirali the neptunes. mogoce se prevec koncentriramo na filme, a?

aja! $299.95 drage slusalke na zacetku videa imajo podpis dr. dreja.

>ko ravno nimam celi dan na repeat komada “before he cheats” (video) in na ozadju prilimano sliko nog pevke carrie underwood, takrat imam na playlisti sledece albume (spodaj). ti moj predragi bralec bos opazil (vsaj glede na imena skupin/bendov/direktv), da se gre vecinoma za chillout glasbo.

to mi namrec manjka. chillout sessionov. recimo, da mi je cez vikend skoraj uspelo. spala dolgo, telefon vecino casa imela na off ali ga preprosto ignorirala, na kavcu v miru in ob svezi kavi prebrala casopis.
pasalo.

1) mini groove orchestra – l.o.v.e. (meni najboljsi komad: “L’Oum De Rio”)
2) secret italian service – not the same (mnk: “last samba in paris”)
3) marco polo cecere – passport…to paradise (mnk: “space samba”)
4) mo’horizons – remember tomorrow (mnk: “bosshannover”)
5) sambalanco trio – mr bongo (mnk:”sam blues”)
6) va – future brazil (mnk: “cosinha II”)
7) metropolitan jazz affair – bird of spring (mnk: “find a way”)

note to self: daj ze enkrat nabavi tisto posteljo. ta sedaj je premala za dve osebi. se posebej, ce ima ena totalno vroce telo ponoci, druga pa rabi prostor.

>ja, fotkic se vedno nosim vsepovsod zraven. B ze ve.

>z veseljem bi rekla, da na poti domov nisem razmisljala o tebi. ce bi lahko rekla, da nisem pomislila nate, ko sem sla mimo “hvala za roze” ali zelezniske.
kaj naj, si pac del mojih misli. in mislim, da bos se neki casa.

ampak s tem se ne mislim vec ukvarjat. predolgo si ze tu, predolgo me ze jebes v glavo, pa ceprav je totalno nenamerno in ceprav bos zaj ti imela tisti “pa kaj tocno sem zaj spet jast nardila?!” izraz na obrazu.
poznam ga predobro, in naucila sem se ga ugnorirat.
prav tako sem se naucila ignorirat tiste tvoje poglede. sicer so redki in ne pogosti, ampak do pred kratkim so me zadeli direktno v trebuh. kot bi me nekdo brcnil. da mi lahko eno minuto das tisti tvoj pogled (ves, o cem govorim) in takoj naslednjo se dobis z njo in ji pravis, da jo hoces nazaj.
in vedno bolj se mi zdi, (in ja, to da so mi to povedale ze vsaj tri osebe, pomaga) da si ti vsega tega ne zasluzis. enkrat sem ti omenla to, in tvoj odgovor je bil nekaj a la “pa od kdaj tocno oni poznaju tebe? ali mene? ali naju?!” takrat nisem imela odgovora na to, razen tega da “ja, res je, ne poznaju naju. torej se stoposto motijo, a ne? ja, tako je. se strinjam s tabo.”
ampak ne. niso se motli. mogoce naju ne poznajo, ampak vejo, da ne smem vztrajat. ne smem si kar naprej filat glavo s tistimi cudnimi mislimi, da enkrat pa bos moja. ne smem si kar naprej delat utvar, da enkrat pa bos hotela bit z mano. ne samo za eno noc, ali dve. ne smem vec imet tega upanja, da bos ti enkrat cutila isto do mene. vse tisto, kar si mi povedala takrat v objemu, pa ceprav sem te gledala direktno v oci in ceprav mi je srce razbijalo do onemoglosti od vseh tistih obcutkov, ki si mi jih dajala.. vse to bom pozabila. vse to se bom potrudila pozabit. ker ni res.

in zanimivo kako prekleto boli priznat si to.
ze spet.
in ze spet boli.
in se bo.
in rabla bom tvojo pomoc. tisto, kar ti tako sploh ne bo problem mi dat. ja, se vedno bova kolegice. ja, se vedno bova sle na kavo. ja, se vedno te bom pogresala. ja, se vedno ne bom rekla zdravo tvoji bivsi/sedanji/bodoci. ja, se vedno te bom imela rada. ampak mislim, da je cas, da te postavim na drugo mesto.

in ja, zasluzim si vec, kakor si mi ti pripravljena dat.

>~14:30 – stala v sluzbi, zamori mene in programerja
~16:01 – preganjanje te stale s pijaco minuto po koncu delovnega casa
~16:45 – kosilo v via boni (priporocamo njoke z gorgonzolino omako)
~17:05 – ne, nisem ji pustila obliznat si vse prste, vseen kako dobri so bili njoki
~17:20 – med kofejem se ulije
~18:10 – sepajoci sprehod v center
~19:00 – ..ob ljubljanci
~19:31 – upanje, da se ne bo vrnala tja na stopnice in ukradla onga sonceka iz mozaika (ceprav bi rabla dleto, ki je nima)
~19:32 – zacetek dolge pijace v lanu
~22:30 – ni me posil’la
~00:20 – pesak domov
~00:45 – hiter ogled latinskih plesov na ploscadi pred platojem (par slik spodaj; ve kdo kaj o tem?)
~02:00 – spat.

>glede na to, da odkar imam nov fotkic ta moj dragi nikon vlacim vsepovsod zraven, in da sem osnovno funkcijo (fotografiranje, d0h!) stestirala ze iz vseh pozicij razen stanja na glavi, se mi je zdelo nekok logicno, da stestiram tudi video.
prejsn dan sem ga domov ucvrla pesaka (ce je lepo vreme, zakaj bi se na troli guzval?) in sproti se pritisnala na play. sla sem ravno mimo stadiona, obe 6-ki sta bili puni in skor me je zgazila ena zena na kolesu.

>no, mogoce se kaj povem, ni pa nujno.
vem le, da bos zraven.
in to mi je dovolj.
za danes.

>cant you see that youre the present?

>njene oci se mi vedno bolj dopadejo, se vedno ima veliko prevec vprasanj, in ce bi si nehala grist nohte bi mi bilo veliko ljubse.

ich will nichts tun was ich später mal bereu’n werd’
doch heute nacht brauch ich bißchen mehr als freundschaft
deine küsse machen süchtig nimm rücksicht
ich weiß du bist berüchtigt

>v tus kabini zjutraj nasla od cimre prstan. zene celi dan ni bilo doma in je sele prejle skapirala, da ga nima na prstu.
uhm.. HALO?!
kak tocno ne ves, da ti manjka prstan na roki?!
mislim, da je vsem jasno, da se jaz na moje prstane navezem. se vedno vem za zgodovino in trenutno lokacijo cisto vsakega od njih.

1 – ~3mm, srebrn, dve puscici usmerjeni ena proti drugi
lep prstan, se vedno vsake tolko dam gor. dobila skoraj v kompletu z obeskom jazz kluba satchmo.
(trenutna lokacija: v neki skatlici med ostalimi prstani.)

2 – ~5mm, nek cudn tribal motiv
dobila v dar od, v prejsnem postu omenjene, S. na zalost je bil nek jebeni cheap material, in ker jaz prstanov med tusiranjem ne dajem dol, se je po parih mescih razpadu. ce je bil nared iz papirja? pa niti ne, dalec od tega pa po mojem tudi ni bilo.
(trenutna lokacija: ze zdavnaj vrgla v kos, nimam pojma.)

3 – ~8mm, srebrn, gladek, brez motiva
kupla na nekem stantu ob ljubljanici, in ga veselo vlacila po zepih in izgubljala med ponocevanji. na nek cudn nacin sem ga nasledn dan vedno nasla. mislim, da se je s tem prstanom zacela ta moja obsedenost, da vedno prechekiram, kje imam prstan. in ce ga ne najdem je v strehi ogenj.
(trenutna lokacija: na zalost mi je bil malo prevelik. s kolegico smo nekaj praznovali v klubu don dinis in med nekim cudnim plesom mi je prstan zletel s prsta. se vedno imam v glavi prizor, ko sem vidla prstan letet na drugo stran kluba.)

4 – ~8mm, plemenito jeklo, brez motiva (slika)
darilo zadnje bivse, za valentinovo (mislim, da) leta ’06. tako kot je bila moja zveza z njo, prav tak odnos sem imela na zacetku tudi s prstanom. najprej ga nisem marala, potem bi bila z njim se spala, ce bi le lahko, potem sem ga zamenjala za enga druzga in pozabla totalno nanjga, sedaj pa ga spet nosim. love-hate, skratka.
(trenutna lokacija: desni prstanec.)

5 – ~8mm, imitacija srebra
tega sem si kupila sama v H&M. na njemu je pisalo “attached”. ker sem bila. s prvo in zadnjo misel dneva sem bila z njo.
(trenutna lokacija: n/a.)

mislim, da se tehle 5 prstanov ne kvalificira za “fetis”.