cajt-pred-tagi

>vsaka podobnost z resnicnimi osebami, stvarmi ali dogodki je zgolj nakljucna!

>predstavljajte si, da si dva dni ogledujete eno stvar. recmo, en tv. lcd, 32″, kontrast 50000:1, resolucijo 1920×1080, clear voice, inteligentni senzor, xd engine, itd. skratka, top of the game.
ne samo, da si ta tv ogledujete, ta tv se vam ta dva dni zdi kot najtaboljsi tv na svetu. ni ga boljsga sploh na ponudbi. ne po specifikaciji, ne po izgledu, da se o delovanju in funkcijah niti ne menimo. se tisti zaobljeni vogali so nareti na tako sexy nacin, da se vam ponoci kar mesa. tudi podstavek, ceprav trenutno malo majav, pase zraven kot pika nad malo pisano crko i. ko vam ob prvem ogledu tv se prizgejo in slisite malo hrapavi zvok, ki se ob drugem ogledu spremeni v pesmi grskih morskih nimf, takrat je drzati se nazaj skoraj nemogoce.

vsa stvar gre celo tako dalec, da si zacnes predstavljat kako bo, ko bos z olfa nozem potegnu po sredini rjavega selotejpa, iz skatle bo uslo malo zraka, v nosu bos imel tisti “novi” vonj. previdno bos odprl skatlo, zelo pocas ven vzel tiste komade stiroporja, in pred tabo se bo razbohotla v plastiko odeto darilo. takrat bos vse delal se bolj pocasi, hitet ni nikol fajn, se posebej ne v tej situaciji. ko se koncno znebis vsega, kar je napoti, postavis tv na samo njej doloceno mesto v dnevni sobi, skoraj na pedestal. z roko na robu se ustavis za par trenutkov, si ogledas vsak centimeter, si ga poskusas zapomnit. tega trenutka namrec ne bo nikoli vec.
potem se spravis na kable. raje kot obrnat tv tipas in poskusas na bleh zadet pravi vhod. najprej en kabel, potem drugega. pocasi, da se kaj ne poskoduje. najverjetneje se ti ne posreci takoj v prvem, nervozni smo v takih primerih vsi.
in ko se koncno vsedes na kavc, vzames daljinc v roko, pritisnes na tisti okrogli gumbek, ki odpira vrata v svet domisljije.. takrat ja vse skupaj skoraj orgazmicno.

na dan d po dveh urah voznje uletis v trgovino, s polno denarnico, prostorom v prtljazniku avta in ze splaniranim dvd vecerom, le da vam povedo, da le-ta pride v kompletu s staro rocno kosilnico in navodili v izumrlem narecju mongolscine.

ja, v glavi perfektn vecer se da zakljucit zelo hitro.

Standard
cajt-pred-tagi

>igra asociacij

>PERFECTION IN STYLE

this is the reason to be popular
feel like a superstar
she like my style she like my smile
be a lounge lizard and
party all night long
it will be saturday night fever
with pure exstasy
and full flavoured vibes smg mst wntd

PUT ME INTO
GOOD HUMOR
TELL ME YOUR
SECRETS
AND LET ME BE
YOUR FANTASY

zgorn’ text me je spomnu na spodn’ video.

Standard
cajt-pred-tagi

>edini dve obstojeci sliki mene v…

>..krilu. in ne, to sploh ni pretiravanje.

crnobela slikana na kraigherjevi 7, v 11. nadstropju. s starejso sestro sma imele navado stati na okenski polici odprtega okna. ja, ze takrat sma bile zelo pametne.
za barvno sliko pa nisem cist ziher kje je blo slikano. mogoce pri omi, vsaj glede na lokacijo hladilnika. mislim, da smo ga mi imel na nasprotni steni. hm hm. bom se povprasala.

cherish them.

Standard
cajt-pred-tagi

>Fwd: Fwd: Fwd: Re: OMG!! Look at this! Re: Fwd: Fwd:

>prvi filter, ki sem si ga nastimala v gmailu, je bil za vse tiste “Fwd: Fwd: Fwd: Re: OMG!! Look at this! Re: Fwd: Fwd:” mejle. mejli, ki vsebujejo besedo Fwd, gredo direkt v kos. vsakmu povem, da naj mi NE posilja teh veriznih mejlov, ce ni RES dober. pa se takrat je najbolje Subject: spremenit, ker ne pregledujem kosa in se je ze parkrat zgodilo, da je sel dokaj kul mejl v pozabljene globine interneta. ah well. (ce ste mi kdaj poslal mejl in se vedno niste dobil odgovora……. ja.)

prejle pa sem slucajno naletela na shoebox blog in nasla skoraj dobesedno prepisan dialog, ki sem ga imela z mojo sestro, obozevalko veriznih mejlov.

tako da, ce boste kdaj sluuuucajno imel zeljo men forwardirat kak mejl? well. dont. tenkjuverimac.

Standard