>v zda je zmagal barack obama. 349 proti 163. yes, they have.
v kaliforniji pa so se pridruzili se arizoni in floridi ter z 52% izglasovali zakon po katerem je poroka gej partnerjev prepovedana.

>evo mene opet na netu!

problem do danes je bil, da smo si doma delili en komp. kar sploh ni tako easy, ce imas ata (ki extremno rad igra poker na netu, in ti turnamenti so ob vseh urah dneva in celi jebeni dan!), sestro (katera sicer ni velik na netu, se pa za stvari dogovarja po fejsbuku) in mamo (ki si dnevno nove igrce dol vlece). recmo, da je moja situacija malo zapletena.
danes pa smo koncno dobil router, ga usposobli in trenutno sem v kuhinji, na dokaj okej povezavi, sicer polna dela ampak sem se hotla malo pocastit in jet bloge citat.
nc ne bo, ana, gugl te nima rad. izgleda je router hudicevo seme, ker se mi za vsako .blogspot stran pokaze “we’re sorry…” stran.

izgleda si bom zaj mogla vse te strani pogledat preko hidemyass.com.

>..a vseeno ne morete brez radia.

radio nula
glasba je tocno taksna kakor vam lahko da vedet ze img na strani. kul. jebeno (in ja, tudi jebacki) kul. sedaj vem zakaj ga syc_o tako reklamira.
trenutno se vrti freddie king, she’s a burgler (video). klanjam se.

>v petek sem se spet malo poblizje spoznala s slovensko lezbicno sceno. bom rekla ‘lezbicno’ zato ker nasi predragi pedrcki niti do izraza niso prisli. niti na SVOJEM placu (=tiffany), tako da vam je vsem zelo jasno kaksno je stevilo lezbijk.
s te scene mi je uspelo lepopovedano spizdit kar nekaj let nazaj in nikol mi ni falila. kaj cmo, vse kar pride do izraza so spletke, prevare, izdajanja, fausija in se par podobnih besed. zakaj je tko mi nikol ne bo jasno. pa ne zarad onga dolgocasnega “samo tolk nas je, mormo skup drzat, ker ce se mi noumo mel rad, kdo pa nas bo imel?!” ne, ne, tle se je potrebno vrzt v psihologijo cloveske nravi in po doktoratu vam bo ze malo jasno. meni osebno se ne da. ne da se mi o tem ne govorit, kaj sele studirat.

in do petka se mi je dobro godilo.

kljub temu, da se je meni mudilo dol s scene, pa vsake 5min vpeljejo novega clana (mater, vsako leto so mlajse, dejte no nek agelimit postavt!). toasterja smo vsi veseli, ce pa zraven uleti se kak orgazem, potem smo pa itak zmagal.
in ena kolegica, malo mlajsa od mene, se je zaj neki spravla na sceno. ze na zacetku tega svojga experimenta sem ji povedala moje mnenje, ampak vsi vemo, da je to potrebno izkusit na lastni kozi. mislim, da je ze dobila par idej, a dvomim, da bo kaj kmalu odnehala probavat najdet tisto nekaj lepega. in v petek smo sli probat vsi skupaj. tam pa se je zacelo. oz., nadaljevalo.

oseba A in oseba B sta ful kolegici. skupaj sta ves mozni cas. osebi A je do flirtanja, oseba B bi pa malo vec. oziroma, oseba B bi cisto vse pa se cesnjo na vrhu. oseba A to ne bi. sploh. osebi B ne potegne. uleti oseba C, kolegica osebe A. gre se ven. pride puno folka, vkljucno z dobrimi kolegicami osebe B. vse te, pa ceprav v fori, osebo A klicejo “punca osebe B”. osebi A gre tole malo v nos ampak je prpa in ne bo nic rekla. so much for straight talk express.
moving on. enkrat sredi noci oseba C, ki se tega sicer nekok ne spomne, poboza po laseh osebo A. osebe B takrat ni blo zraven, tako vsaj pravijo. a kljub temu, dvomim, da je oseba C kaj konkretnega mislala s svojo gesto. tukaj pa se zacnejo problemi. eni izmed kolegic osebe B totalno prekipi. turf wars ‘n all. in izgleda so se zacele groznje. za samarce. osebi C. kateri se o tem ni sanjalo do naslednjega dne, ko se je vsa mackasta zbudila.

ja, fajn je bit spet na sceni.
now, if youll excuse me, ive got a train to catch. in the opposite direction.

>vprasal so me, ce puscam prejsni post na prvem mestu zato, da samo sebe prepricam v dejstvo, da sem spet v sloveniji.

no, nekok ni tko. imam dost dokazov vsaki jebeni dan, da sem tu.
familija mi ne pusti spat niti cez vikende. racunalnik je namrec v moji sobi in to se ze navsezgodaj (ker pac ne morejo spat) zgrne mnozica za komp.
internet si delim z atom, ki igra online poker od jutra do vecera (na bolniski je in ima cas), mamo, ki si vsak popoldan eno novo igrco dol potegne in potem odigra tistih 30 zastonj minut (in potem, seveda, ne uninstalira zadeve), in z mlajso sestro, ki je odvisna od fejsbuka. (res pa je, da ni edina meni znana oseba s to odvisnostjo.)
zoprno je tudi to, da se mi moj komp noce povezat na neta. motorolin modem noce osvezit mac adrese in tako mi moja predraga vista da samo local only povezavo. router je ze narocen in upam, da kmalu uleti. konstantno prosenje oceta, da naj se mal le odstrani od kompa (kaj si ti ja fukjen!!) mi ze pri usesih vun gleda.
dezuje. (okej, to ni geografsko pogojeno, me je pa danes razpickal, tak da bomo dal na tale miceni seznam. pripombe? ko vas smirgla.)

..in vsaki dan se mi bolj mudi zivet nekam za sebe, najraje v ljubljano. mah, tud ni treba da je za sebe, tist bi blo malo predrago. ampak eno normalno sobo bi imela. ve kdo kaj? PLS let me know. its only my sanity thats on the line.

—-

spodaj pa imate en komad, ki…

>pot je bila dolga, naporna in vkljucenih je bilo vsaj 5 ur cakanja. od 2h zjutraj do 22h zvecer sem bila najboljsa kolegica mojega velkega nahrbtnika (19.8kg), modre torbe (10kg) in torbe z racunalnikom (niam pojma kolko kil, raj ne vem). vam povem, smo se kar ornk zbondal.
celotno pot opisem in narisem takoj, ko mi uspe usposobit broadband na visti (trik, mislim, da imam pass narobe).

do takrat pa vam dam na poslusanje pesem, ki me je pricakala v avtu s katerim sta se sekici zategnili do trsta.
pesem je stara, ampak hitom pink tv se ne gleda v zobe. (gleda se malo nizje, hehe)
lepa brena – miki, mico

>no, vsaj za nekaj casa. link

>mislim, da je moj razlog bilo tisto ‘confirm birth date’ sranje, danes pa ste vsi neprijavljeni od gugla dobili enga druzga.. in veliko boljsega.

>danes sem se dokoncno izselila iz stanovanja. (no, 99.9%. do nedelje bo tam ostal eden tistih radiatorjev na kolesckih.) le-to ima hisno stevilko 31. na stevilki 33 so sedaj odprli neko malo trgovinico z imenom vapor qualquer (prevod: kar tako neka para),in na vratah se ponosno sveti napis, da so polni “100% portugalskih” stvari (oblacila, cevlji, modni dodatki, umetnine, itd).

moj problem tele trgovinice je samo tale: ker v prvih mesecih podnajemnikov (=sedanjih lastnikov trgovine) ni bilo, so postarji posto za njih vedno puscali pri nas. tako pisma kot velke skatle. na teh skatlah je kot naslov posiljatelja (ja, itaq, da sem pogledala!) najveckrat bil napisan nek tuj naslov: zda, nepal, kitajska, kanada,..
od kdaj vse te drzave (vkljucno z mr. suicide-om, ki ga tudi imajo v prodaji!) spadajo pod portugalsko vladavino?!

>macka flor, za katero zadnje 3 tedne skrbima z mojo, je ena izmed najbolj picky (Very difficult to please: choosy, dainty, exacting, fastidious, finical, finicky, fussy, meticulous..) mack, kar jih poznam!

da razlozim.
cez vikend sma si naredle zrezke s spinaco v gorgonzola omaki. bilo je.. eh, ni besed. tako zelo dober, da je res cudno zakaj se tega nisma prej spomnale! sramota. nekaj omake nama je ostalo za nedeljo, ko sma jo porabile za neke zimprovizirane carbonara testenine. par kosckov slanine se ni najbolje zapeklo, tako da sem pustila na robu kroznika in na koncu ponudila macki. pac, meso je, bo pojedla. glede na to, da vecinoma je samo suho hrano, potem bo planla po krozniku in ga na koncu se polizala.
or so i thought!
macka je slanino povohala, se obrnala stran.. in sla jest kruh. KRUH!