>mislim, da nisem med redkimi, ki ne uporabljamo sms alertov. na kaj točno me pa morjo prek msga upozorit, da ne morem to tudi drugače zvedet, ker je pač tako zelo pomembno? delnic nimam, tako da me ne zanima, če je šlo gor ali dol. športni rezultati so tud malo out (razen ko se gre za celje pivovarno laško – rokomet!), vreme tako ali tako vem, če pogledam navzgor, novice so na teletextu ali v časopisu, scott adams pa tudi nisem (da bi mogla na mojga neobstoječega blackberryja dobit msg takoj, ko google najde še eno stran, kjer piše nekaj o meni).

če pa ste vi tako zaposlena (ali zmedena) oseba, da ne veste za par ur naprej kaj morte narest, potem mislim, da je google koledar najboljše stvar, ki se vam je zgodila v življenju. to jest, če sploh uporabljate guglov koledar. (via lifehacker)
tam imaste namreč opcijo, da vam na gugl za vsako stvar pošlje sms (na mojo portugalsko številko dela, za slovenijo pa tudi naj bi bila podprta simobil in mobitel) in vas s tem opozori na nekaj, kar morte narest oz. na nekaj, kar se vam bo zgodilo v bližnji prihodnosti.
seveda si lahko vse to naštimate v vašem mobitelu, a včasih imajo nekateri omejeno število ‘pomenkov’ (tak se reče tem v mojem sonyju, omejeno število 10), in mogoče je lažje s tipkovnico pisat kot pa na telefon (kjer je včasih tudi limit znakov). anjeda?

skratka, če je tipkovnica vaš prijatelj, internet jutranja kava in če ste navdušeni vsakič, ko dobite sms, potem je tale funkcija za vas. razen, če imate dolgočasno življenje in nobenih planov za naslednja tri leta. potem vam pa tudi gugl ne more pomagat.

updejt: šele zajle pogledala, če je sprejemanje smsov zastonj, in je. le v zda in kanadi kao ni. zakaj? to ne bom nikol razumela. kako točno lahka jst vplivam na to, al mi nekdo pošle msg al ne?! in potem naj še plačam za to? someone enlighten me, please!

>..čeprav bi raje fantazirala o eni izmed ‘igralk’ v videu.
in ja, se opravičujem vsem zvestim bralcem in bralkam za tale izpad. upam, da se vrnete. prosim?

>ne vem kolko vas bere the glory of carniola, ampak je potrebno začet. michael (z rsi) vam vsake tolko postreže z včasih nenavadnimi informacijami o sloveniji, ki jih lahko opazi samo tujec. pa čeprav ta tujec že nekaj let živi v našem severno-južno-vzhodnem delu evrope.
danes sem prebrala, da je ljubljana prva na lestvici “da vidmo, če mi boste vrnal moj kao-pozabljeni telefon“, experiment reader’s digesta! nikul ne bi rekla. tko kot je blo rečeno v komentarjih, če bi bil iphone se poštenost pod mizo valja. (seznam vseh 32 mest glede na njihovo poštenost)

>to jest, jst grem.
v začetku septembra, za 10 do 12 dni, šampanjska regija francije (ja, vem, je velka, ampak se ne spomnem točno kam gremo), 40€ na dan, vsi stroški plačani (prevoz, bivanje, hrana).
sicer pravjo, da je delo naporno, ampak se že veselim!

>par dni nazaj sem naletela na neko zelo dobro dizajn stran, ki pa me je pozdravila z “ta stran bi bila najbolje videna z firefoxom (ja itaq). zdauloudajte si tega, ali pa vsaj novejšo verzijo svojga, ker tale je že malo obsolete.” (uporabljala sem še vedno iex6. kaj čem, se mi je pač dopado, ker ni nč se mi sesuvu.)
no, pa smo šli iex7 dol potegnat. ne vem zakaj, ampak zaj mam kar mam. (sploh mi ne pravit, da kak je firefox oh in sploh, ne da se mi tega več poslušat. jaz sem pač na iex se ustavla in se ne premaknem. tišina.)
kdor si iex7 inštalira ni glih boga za jajce prjel, ampak na velik slabšem pa res ne mormo bit. (ali pač? uporabljam ga pele par dni, ne pozabte.)

povedat hočem tole – inštalirala sem si mouse gestures za iex. (ja, vem, to imajo pri firefoxu že stoletja in stoletja. a nisem rekla, da tišina?!?) in ja, zelo fajna zadeveica. zaj morem pa sam še nastavitve tega najdet in bom happy puppy.

še eno stvar sem si spremenila. v iex7 imajo vgrajen ono ‘opensearch’ al ‘livesearch’ (sej še sami ne vejo, kako temu rečejo) funkcijo. se mi ne dopade. preveč placa zavzame in, ker že itaq imam google toolbar, ne rabim še enga search okna, ne? ja. no, smo na hitro dol potegna en mickeni reg dodatek. mam raj več ikonc kot pa brezvezne okence.
mi mamo se fajn.

>priznam. pogrešala sem ležat na njeni postelji, s soncem na obrazu in zvoki igranja tenisa iz bližnjega tenis kluba.

>prejle sem spet prijadrala na stran lounli rajderke in pozdravil me je njen disklejmer. zelo dobra stvar! ..upam samo, da mi sedaj ne bo zaračunala 400ojrov. če je še vsaj 15 folka pred mano, da ji poljubimo podplate, ne da se mi čakat!

no ja, vsaj vika nas, hehe.

>včeraj smo v bližnjem kafiću pili mrzlo kokakolo. pred kafićem je mali trgec, in sredi njega je bila mala povožena črna vrečkica, katere vsebino si raje nisem niti ogledala (kljub temu, da je bila vidna, ker je bila vrečka počena). jo je oddajal že vonj.
potem pa naenkrat zagledam še eno vrečko (pogovor le ni bil tako zanimiv). črna, mala, isti preprosti vozel kot pri oni drugi (ja no, tud če nočeš pogledat, ko boš itaq videl!). sredi trgeca. točno tam, kjer avti obračajo, ko ugotovijo, da so prišli v slepo ulico. potem, ko je vrečka prestala maltratiranje nekega otroka, ki se sploh zavedal ni kaj je v njej, je prišel še avto. in zapeljal direktno čez njo.
pasji drek je razmetalo na vse strani, vonj je prišel tudi v kafić. plačali smo takoj.

>včeraj sem naredila malo revolucijo v kafiču, ko sem naročila velki kozarec vode s puno leda in še več limoninih rezin. izgleda so prvič slišal za kaj tazga in tip si ni in ni dal razložit kaj hočem. šele ko sem rekla, da naj mi prinese vodo v steklenici, in ne iz pipe, je razumel.
vse ima pač svojo ceno, ne?

>v soboto se mi je potovanje začelo malo pred 5h zjutraj, ko sta se sestra in njen novopečeni mož (novoskuhani?) končno odločla pridet pome in smo šli pravac benetke. od tam sem imela ob 9h let do barcelone.
avtoceste so bile prazne. ni se mnogim dalo imet enga velkega črnega automatik beemweja zadaj, ki mu je noro blinkal, da se umakne na počasno špuro. italijanom so se izgleda začele počitnice, ker je bila na prehodu vsaj 7km dolga vrsta za vhod v slovenijo. itaq grejo vsi na hrvaško.
na letališče smo prispel okol pol osmih, kar je blo kul, ker je bila vrsta za checkin zelo dolga. če ne bi letališče imelo sten bi se vrsta nadaljevala v nedogled, tako pa smo delal kačo. nekaj čez 8h smo se poslovil, onadva naprej v umag na hitro v morje skočit, jaz pa na čakanje boardinga. namig: pojte noter tok hiter kokr lahka, tako udobnih sedežev ne boste kmalu imeli pod ritjo na letališču! če bi lahko enga zram vzela, bi takoj. (se da to custom naročit?)
avijon je bil mali kakor vedno, imeli smo zero leg room, kar gre meni še posebej na jetra. vsaj kolene naj nekam dam, no! stevardese še vedno ne znajo angleško (okej, sej vem, da ima ta linija največ domačih poletov – po španiji, ampak a ni obvezno znat še en tuj jezik? in ni ta tuj jezik največkrat angleščina? someone educate me!), zato nam (folk, ki celo zna izgovorit par angleških besed) je ob branju varnostnih informacij in pozdravu pilota še vedno šlo na smeh. pristali smo kot napovedano, italijani so ploskali (zakaj??), prtljaga je tudi prišla dokaj hitro, in v barcelonu me je čakal..

..nihče! oni butl ni prišo! kak ga bom tepla, ej!
tako sem od 11h do 19h preživela sama na letališču (ni se mi dal jet v mesto, vreme je bilo brezvezno.. in tud sem ga že velik vidla, sami mi ni v užitek se jet raziskovalca), popila dva tallata (pri drugem sem celo prav izgovorila in ona žena tam me ni več gledala, kot da mam polne uste), malo več kot eno uro spala na klopci (niso udobne), reševala razvedrilo križanke, pregledala vse kotičke letališča dostopne z vozički s prtljago (ni tko velik, samo spodnji del) in se menla z zelo zagorelo nizozemsko familijo, ki je bila dva tedna na dopustu po španiji.
malo pred 19h sem se šla scheckinat, oddala velki rugzak (sranje, sem vedla, dab lahk uzela še par pirom, imela sam še 3kg placa!), šla gor malo po trgovinah, prišla pred pravi gate (kar je dokaj zapletena zadeva, ker nekaj prenavljajo in so hodniki speljani malo čudno), vidla da imamo polurno zamudo, se skupaj z ostali čakajočimi prikrito smejala folku, ki jih je avtomat s čokoladam okol prinesu (in seveda so potem vsi brcal v avtomat, ga porival sem in tja, odklopli in nagibal, da bi čokolada le ven padla), itd. nekako po urniku smo se začeli spravljat na avijon (zamuda je par minut prej izginla z ekrana), kjer smo potem odsedeli tisto zamudo. v lizbono smo prišli 1h in 45min kasneje, čeprav me je moja hitela prepričevat, da smo leteli samo 45min zaradi menjave ure. kar nekaj časa sem porabla za razlago, da samo zato, ker prestaviš uro eno uro nazaj, to še ne pomeni, da potem izgine tudi ena ura leta. hihi.

kolegici, ki je v lj delala erazmusa, sem dostavila njen paket, v cup&cino sma na hitro pojedle snedvič in šle v cbr. celo noč, cela nedelja in cela nedeljska noč sma imele telefone in možgane na off. bilo je super.

zaj grem pa v trgovino, ker so se vse cimre odpravle nekam za čez poletje (dve sta se celo izselile), tako da imamo v hladilniku pajkove mreže.