>..in to izgleda enmu portugalcu ni jasno.
obleceno sem imela jakno z velko zastavo jamajke spredaj (fishbone? c&a?).. in tip je šou za mano po ulici (od busa do vhodnih vrat, ene 10min) in mi pel neko irsko-zveneco pesem.
moderna serenada?

>torej, valentinovo.
no ja, tud ta zatrapani (trapasti?) imamo svoj praznik. in z nami tudi cvetlicarji, prodajalci vošcilnic, vina, vse možne restavracije, videoteke, kina, itd. skratka, na racun pridejo cisto popolnoma vsi, ki imajo kaj za prodat. okusi so pac drugacni.

medve. kaj sma medve delale.
meni je že dan prej podarila parfum (zadnji mesec sem po svetu hodila v oblaku mojega vonja, pomešanga z deodorantom. smo pac šli oben-ohne, kaj cmo.), l’eau par, od kenzota. se mi dopade ZELO! na izbiro mi je tudi dala cool water od davidoffa, ampak sem se odlocla za prvega. drugi mi je iritiral nos. in ja, dopadejo se mi taki ‘hladni’ vonji. prejšn parfum je bil light blue od d&g.
aja, dobila pa sem tudi (in najlepša TI hvala!) extremno velki poster reklamne akcije “coimbra é o nosso fado.” trgovine fnac. želela sem si ga že od otvoritve trgovine, enkrat aprila lani. (glej sliko spodaj. to je moja A5 verzija, ki mi krasi prazno škatlo dvdja.)

moje darilo: velik pušeljc iz gerber (se ji pac dopadejo) in ene 25 i-o-u post-it listkov po celem njenem stanovanju. aja! in naucila sem jo rect ‘smrdi ti iz ust’. zaj pa recte, ce to ni blo originalno darilo?!

>pravkar sem pojedla zadnji kos cokoladne salame. to je naredila mama sostanovalke, in to z grenko cokolado. zanimiva in zelo dobra kombinacija.
ta košcek je bil zavit v nek veliko prevelikem papirju. in, v stilu najbolj dolgocasnega bloga, ta papir sem pred parimi minutami zmeckala v žogo in ga vrgla za kalorifer. ta moj kalorifer je malo vecjih dimenzij in za njim se skriva že kar veliko takšnih papirjev.
temu delu moje sobe ljubkovalno pravim “odpad”.

>a veste kdo so ‘bonobo’? to so tiste opice, ki svoj stres sprošcajo s sexom. mama z atom, ata s sestro, stric z necakom, vnukinja z babico. skratka, vse gre. in ni samo za umirjanje stresnih situacij, je za cist popolnoma vse možne situacije. pri kreganju kdo bo dobil zadnjo banano, kdo bo spal pod katerim drevesom, bodo preckal reko tu ali malo nižje, itd.
all hail discovery channel.

bonobo pa je tudi dj, od katerga muzika se mi zelo dopade. chill-out varianta, polna saxofona. /me like. (link na last.fm stran)

>(tole sem napisala že vceraj ampak namesto, da bi pritisnala ‘yes’ pri vprašanju, ce želim shranit text, sem pritisnala ‘no’.)

pred parimi dnevi mi je L prebrala tarok karte. nisem še cisto prepricana, ce ti ljudje res imajo neke nadnaravne sposobnosti ali ce vse skupaj preprosto stresajo iz klobuka.
ker je v te stvari lažje verjeti, ce je odgovor pozitivn (in ti ne napove nekih stresnih, ali mogoce celo tragicnih, situacij za prihodnost), je bilo moje vprašanje preprosto: “ali bom v 2009 res šla v avstralijo?”
tisti, ki me poznate, veste, da je avstralija moja želja že zelo veliko let. in to ne v onem turisticnem smislu. jaz bi se tja kar preselila in tam živela. nekako tako kot je sedajle portugalska, s to razlko, da je želja po portugalski nastala iz preproste razvade srca (in ne s trezno glavo).

povedati sem ji mogla štiri števila med 1 in 25. moje številke so bile (v tem zaporedju) 21, 9, 12, 7. iz teh številk je dobila še 8.
prva karta je bil narobe obrnjen kralj. druga tudi kralj, z mecem. tretja 6 zlatih kovancev. cetrta neki pisatelj. zadnja pa sonce, najmocnejša karta v taroku. tole se je zacelo super.
razlaga kart: prva naj bi bilo moje trenutno custveno stanje. glede na pomen kralja in ker je bil ta tudi obrnjen na glavo, to nekok pomeni, da meni moje custveno stanje ne pomeni veliko. lahko preživim brez. (kimajmo skupaj.) druga karta, oni kralj z mecem, pomeni, da se za tisto kar hocem bojujem. (tu me je malo zmedla, ker sem jaz oseba, ki se zelo hitro preda in umiri situacijo s kompromisom.) tretja slika, zlati kovanci, kao pomenijo, da je moje materialno stanje meni zelo pomembno. še bolje – ti zlati kovanci v kombinaciji s prejšnima kartama pomenijo, da sem jst najvecji jebivetar in da se lahko na custveno stanje popolnoma požvižgam.. ce to pomeni, da bom imela stabilnost drugje. torej, nisem jst za srcne zadeve, dok si ne zrihtam eno kul službo (po možnosti v avstraliji) in en komfortno urejen loft. (spet kimajmo.) cetrta karta naj bi pomenla, da imam sposobnost in priložnost, da se mi vse to tudi uresnici. samo zacet moram. tu mi pride prav zadnja karta, sonce. naj bi bila brca v rit.

ne vem, ce je ravno za verjet v te svari, ampak je vsaj odgovor bil zelo fajn. vi verjamete?

>ideja blodnje za valentinovo darilo se mi zelo dopade, a je na žalost ne morem uresnicit – v mestu ni niti enga lunaparka ali cirkusa. izgleda je premrzlo, ker so poleti v mestu tudi po trije naenkrat!

ta zgodba o cirkusih me je spomnala na enkrat, ko se je cela familija odpravla v cirkus. takrat smo še stanovali v celju, mislim, da je bila sobota (zelo slaba odlocitev, kdaj jet!) in spomnem se, da je bil cirkus (z neki pompozno zvenecim španskim imenom, a la ‘el grande caneloni!’) postavljen pred golovcem. tam, kjer je vedno sejem. to je že kar velik let nazaj. takrat, ko je familija še hodla kam skupaj, in moja mlajša sestra je bla malo manj tecna kot zdaj a veliko mlajša. mislim, da je imela ene 9 ali 10 let.
torej, predstava se zacne, in na vrsto pride odmor. velik del obcinstva je šel ven po novo zalogo kokic in kokakole, mi pa smo ostali, ker.. ne vem zakaj. skratka, pridružli smo se ostalim, ki so gledal one cirkusante gradit levje kletke, odstranjevat mrežo trapistov (onih na trapezu, kak se to rece?), itd. in naenkrat uleti mimo en pritlikavi kosmati tipo z mlado opico. še preden smo skapiral kaj so dogaja, je tipo vrgel to opico v narocje prej omenjeni mlajši sestri, naredil hitro polaroid fotografijo in jo hotel uturiti fotru za 1500sit. ce se prav spomnem je blo to takrat kar nekaj denarja in foter se je, kljub zelo tecnem pregovarjanju, odlocil proti nakupu. na koncu nam je bilo malo žal, ker ko smo se zaceli spet ukvarjat s sestro (in ne vc z opico in tecnim možakom), smo ugotovili, da se je tako ustrašla letece opice, da je skoraj bila v šoku in je jokala kot za stavo!

ceprav zgodba in njena reakcija nista prevec smešni, je pa zato slika morala biti! hihi.. (sori!)

>ne morem se spomnat ama baš ništa! parfum ne, uhani in podobne zadeve ne, knjiga ali cd tudi ne, na vecerjo itaq že grema, in ne, k meni domov tudi ne more (tako da brez onih idej “po celem stanovanju prižgi svece in natrosi cvetne liste vrtnice”).
vem. kaj sploh še ostane velikim??

ceprav, imam eno kao idejo, ki pa bi na žalost vkljucevala poslat nekaj po pošti. in portugalsko pošto imet v enacbi je VELKA napaka! plus, kje naj sedaj najdem eno staro tipkovnico?

ideje, prosim.

>velikokrat se mi zgodi, da moram kar parlrat stisnat alt+tab, da pridem do željenega okna. (ne, nimam orodne vrstice.) ceprav imajo windowsi napisan kaj katero okno je, mi le redkokrat uspe v prvo. nimam ravno potrplenja. sem trigger happy, hehe.
prejle mi je prekipelo in sem dol potegnala taskswitchxp pro neka cifra.
programcek vam namesto standardne variante alt+tab (kjer se vam pokažejo samo ikonce in kratek opis okna) pokaže okno z thumbnaili vseh oken, med kateri se lahko potem sprehajate z miško ali pritiskanjem alt+tab.
sicer mi še vedno ne ratuje v prvo najdet okno, ki ga želim (še nisem navajena na metodo keyboard+miška), ampak sedaj sem vsaj zmedena s STILOM!

>glede na to, da.. (hudica! spet sedim pred carunalnikom s slušalkami v ušesih, špila mi pa nic. grr!) ..kar na veliko dol vlecem filme (ceprav je vsake tolko res zanimivo jet v kino na one ta PRAVE kokice), mi je bilo zelo uporabno videt definicije vseh tistih formatov filmov, ki prežijo name (in ostale n00bije) na wwwju.
branje komentarjev namrec ne pomaga veliko, razen v primerih, ko skoraj vsi napišejo “ta kopija sux!”. drugace se tako ali tako samo kregajo, in vsak navija za svoj torrent tabor.
osebno še najraje pocakam na axxo verzije filmov na torentspyju. kvaliteta (tako zvoka kot videa) je zagotovljena. (ali kdo ve, kdo je ta tip?)

>rezultati so tu, referendum je uspel in zmagala je kampanja ZA spremembno zakona. torej, po novem (sicer, kdaj tocno bo zakon spremenjen in sprejet, ne ve še nihce) splav na portugalskem NE bo vec kazniv. sicer bo še vedno kriminalno dejanje (kje je tu logika mi ni jasno – je kriminalno dejanje, kaznovan pa ne boš.), a ne bo kazni in ženske ne bodo vec preganjane.

rezultati pravijo (glej sliko spodaj), da so ne-jevci zmagali na severu države. moja sostanovalka (ki je glasovala proti) je rekla, da je torej sever države še edini del države, kjer folk ima nekaj v glavi. hm, ja, whatever. rezultati pa nam tudi povedo, da je je šlo glasovat le nekaj vec kot 43% od vseh 8.8 miljonov portugalcev (=registriranih volilcev). (v primerjavo podatek, da ko so se prvic odlocal za ta zakon, je šlo le okol 37% ljudi glasovat.)
velik jih ni prišlo, ker je deževalo (RES!), v parih vasih pa so se proti glasovanju odlocli kar na obcnem zboru. zaprli so jim namrec policijsko postajo (ne vem zakaj, problemi z denarjem?) in so tako pokazali svoje nasprotovanje. kaj ima policija s tem referendumom mi ni jasno, kljub temu pa se je v zadnjih dneh velikokrat slišalo vprašanje “zapirajo urgence in policijske postaje, sedaj bodo pa odprli klinike za splav?!” odgovor? portugalska vlada ne zna delat z denarjem? kaj te jast vem, važno je, da se bo zakon spremenil.

sem pa v nekem casopisu vceraj (in pred parimi tedni pri potujoci ateistki) prebrala podatke o splavu za eu države. extrema? nizozemska (splav dovoljen do 24 tednov) in malta (splav ni dovoljen v nikakršni situaciji, tudi ce je življenje ženske v nevarnosti in ce je fetus rezultat posilstva). še en extrem je irska, kjer splav dovoljen le v primeru, da je življenje ženske v nevarnosti. en sodnik je celo 14-letni punci prepovedal odhod v drugo državo, kljub temu, da je bila posiljela!