>vceraj je bil koncno tisti dolgo pricakovani dan za pravi prikaz definicije besede “guru”. namrec, v kinu siska je, v sklopu roncelovih glasbenih spektaklov, nastopal guru‘s jazzmatazz. svetovna hiphop skupnost ga priznava kot enega izmed pionirjev hiphop/jazz crossover-ja.
in ceprav se popolnoma strinjam, da je njegova jazzmatazz serija albumov nujno potrebna v vseh glasbenih zbirkah, pa je bil vcerajsni koncert bolj bogi. ne pravim, da se na odru niso trudili, sploh ne! in mozno je, da me se ni bilo na dovolj hiphop koncertih in da je taksno ozvocenje “glih prav”, ampak meni se vceraj ni dopadlo sploh! al se je slisalo trobento, al mcja, al guruja, al solarja, al onga z bas kitaro. nikoli se ni slisalo vseh pet! pravijo, da naj bi kino siska imelo super ozvocenje, ampak ce imajo za mesalno mizo nekoga, ki ima malo sf00kane monitorje, potem ti tud najtaboljse ozvocenje ne pomaga.

hightlighta vecera sta bila dva:
1) sitty folding urban furniture – tisti zelezni kolicki vam istocasno preprecijo parkiranje pred samimi vrati kina siska in omogocijo vas lastni stolcek. kul stvarca, navdusenost totalna!
2) oni idiot, ki je po meni polil celi polliterski kozarec piva in se potem zacel ven vlect z “ja, sedaj se pa lahko gremo menit, kdo se je zaletel v koga.” da mu pas jebe mamicu! ne bi rekla, ce bi OBA bila mokra, sem bila pa samo jaz!

vecer smo sicer zakljucili se pred koncem koncerta, ampak jazzmatazza se ne mislim zbrisat s kompa. kvaliteta ostane kvaliteta, pa ceprav je v zivo zvenelo kot neko cudno garazno preseravanje nekih mulcev z dvema mikrofonoma, cd plejerjem in eno trobento.

>danes sem ze ob 8h (note to self: daj telefonsko stevilko dol s FBja!) zacela dobivati sporocila, da naj se vstanem, ker moram na 14. ljubljanski maraton. (ne, nisem sla tect. a slucajno izgledam tko?!) sla sem, ker prej se nikoli nisem sla (kljub temu, da je ze stirinajsti po vrsti), ker sem se tam dobila s parimi znanci, in ker pravijo, da se to mora videt, da se verjame.

prvo rundo ob 8h zjutraj sem sicer zamudila, zato pa sem s trcecim korakom sibala na “ta velki” maraton ob 9:30h. bi sicer bla sla z avtobusom, ampak dunajska je bila za lpp zaprta (z avti je bil dostop mozen samo do ajdovscine), tako da smo sli pesake. in nisem bila edina. male druzinice z vozicki in otroci na skirojih, ta bolj pametni na kolesih in mi, ta neizuceni, pes z rugzakom na hrbtu (in razmisljanjem, da bomo zamudili, ce ne pospesimo.) smo ga sibnali po dunajski, kjer so organizatorji ze pripravljali steklenice z vodo, lupili pomarance, rezali jabolka, polnili cisterne z vodo za tiste gobice, in pilili se zadnje podrobnosti trase.

in res je bilo neverjetno.
truma tekacev se je vila iz ovinka pri kongresnem do parlamenta, kjer je bil start. zupan ljubljane je sicer bil bolj skop z besedami, ampak dvomim, da ga je kdo sploh poslusal. se posebej, ko je decva v zanimivi anglescini oznanila, da je do starta samo se par sekund.

in potem – KAPOOW!
vec kot 7000 udelezencev maratona se je ob zvokih strojmachine odpravilo na 42km dolgo pot. nekaterim se je slo za slavo, drugi so sli podirat osebne rekorde, par jih je sigurno slo zaradi izgube pri stavi, spet tretji so se na ta dogodek pripravljali celo leto. razlog ni bil vazen. to je bil njihov trenutek in klobuk dol cisto vsem.

cestitke od butla, ki ne bo nikoli imel jajc niti za prijavo.

po startu je na ograjah ostalo na desetine majc in mikic udelezencev, ter na plocnikih maljarda bananinih olupkov aka zadnjih energijskih bomb, extremno oranznih amway kozarcev, in na cilju so ze pripravljali tisto malo morje medalj za vse, ki so koncali maraton.

od koncnih rezultatov mi je znano samo to, da sta tako pri zenski kot moski kategoriji zmagala drzavljana kenije. pravijo, da je to bilo za pricakovati.

>kljub temu je se vedno dovolj prostora za TVOJO donacijo.
denar lahko nakazete direktno na racun Zavetisca za zivali Horjul — NLB SI56 0202 7025 4948 113, ali pa se nam pridruzite na #TwestivalLj danes od 17h naprej Pri Zelenem Zajcu. prav tako lahko tja prinesete hrano, igrace, ali kakrsnokoli drugo donacijo za zivali.
vsega bomo veseli!

>tale post sem ukradla hadu. z dovoljenjem, seveda.

glavni sponzor je Degris – Sveže ideje. Preizkušene rešitve.

>”gremo!” je sicer album iz leta 2003, ko se je skupina se imenovala TheStroj. potem je med njihovimi vrstami prislo do manjsih prepirckov, par jih je odletelo, iz TheStroja je nastal novi bend (podoben princip glasbe, le z malo vec poudarka na vokalih in elektroniki), prejsna zasedba pa se je preimenovala v StrojMachine.
kljub malo cudnem imenu le-ti se vedno veselo furajo svoje a la P&C, kjer so spektakel pripravili na strehi sladarne pivovarne lasko in je po celem laskem donelo v njihovem ritmu. (med spektaklom samim jim je od vse uporabljene pirotehnike uspelo celo zazgat neke krpe. seveda nam gledalcem sploh ni kapnalo, da dim in gasenje nista del nacrta.) da se o spektaklu v laskem kamnolomu niti ne menimo. orgazmicno!

zadnji izdani album se imenuje “vacuum”, spodaj pa si oglejte video za komad “let’s went”. v nastanek tega videa sta sla vsaj 2 litra olja za kuhanje, vsaj en preluknjan bojler in cela skatla lekadola.

jaz sibam na prizorisce ze enkrat popoldan, da grem momce poslikat med postavljanjem konstrukcije. ob 20.30h se pa tko vidimo tam, a ne?