>koncno do konca pogledala “the departed“. (trailer) film sem zacela gledat še pred božicem, ampak je vedno nekaj vmes prišlo, da bi vidla še zadnje pol ure. (pri filmu, ki traja 2h 30min sta prvi dve uri šle mimo dokaj hitro.)
za kaj se gre? hm. di caprio in damon sta oba policaja. enga dajo v fbi, druzga pa undercover k nekemu mafijcu (nicholson). onadva ne vesta en za druzga. damon ima še to nesreco (sreco?), da si je zelo blizu mafijcu, ostali fbievci seveda to ne vejo. in potem jih zanima zakaj ga nikol ne dobijo, hehe. di caprio kmal skapira, da nicholsonu nekdo daje informacije, ampak ker je v kontaktu samo z dvema policajema (en je marky mark, drugi pa tanartabolši predsednik usa) in ker samo ta dva vesta, da je on v resnici policaj in ne neki lopov, ima probleme to povedat. no, pove že ampak ga ne morjo ven spravit, niti skapirat kdo je izdajalc, ene parkrat mu tud ne verjameta. eniuej. na koncu pride seveda do streljanja in izgleda je v modi streljat ljudi v glavo.
kakor so že vsi povedal, film je dober, tako da si ga pojdte pogledat ob šansi.

>tole jih je napisalo že ene par, vidla sem pa prvic pri njej. pa še moja dva centa (ko smo že pri evrih). fyi, nahrbtnik za 1700sit v intersparu se vcasih zamenja za crno messenger torbo evropske unije, ampak stvari ostanejo iste.

– telefon za 96
– telefon za 91 (darilo T, hihi)
– denarnica (z dvema praznima debit karticama in bus karto)
– potni list (kaj pa vem zakaj)
– kljuci (ko jih pac ne pozabim doma)
– malo debelejša modra agenda z vsemi pomembnimi in nepomembnimi informacijami (teh je vec)
– mapa metroja v lizboni (kljub temu, da znam na pamet tiste ŠTIRI linije) in vozni red busov coimbra – lizbona
– par tamponov (ne, ne uporabljam mooncupa)
– tablica neoanginov
– zeleni vžigalnik z zelo malo plina ampak vgrajenim odpiracem steklenic
– modri poletni klobuk (ne nosim soncnih ocal)
– (zadnje case tudi) rokavice
– staedtler tripl’is ball kuli, medium, crni
– mickeni srebrni usb kljuc, borih 256mb
– (in ker se prepricujem, da bi le bilo potrebno zacet malo brat) božicno darilo moje, knjiga

>kljuce sem doma pozabla. to se mi je v celem življenju zgodilo glih parkrat. lahka naštejem na prste ene roke.
preden sem se zvecer dobila z mojo sem najprej zamudila (jebemti!), ker sem pozabla denarnico. danes zjutraj ugotovim, da sem doma pozabla tud kljuce od stanovanja. kar bi blo kul, ce bi celo kdo bil doma. ampak ne! vse te picke od sostanovalk pridejo šele enkrat konec tedna.
(in kak sem zaj doma? ne, nisem plezala ko spajdermen, ker itaq ni noben okn nikol odprt. mi ne rabmo svežga zraka, dihamo na škrge. spomnala sem se, da oni francozi še niso dal kljucev nazaj in L hvala bogu še ni šla v službo. yay. day saved.)

vceraj pogledala carlos mencia, “no strings attached“. nisem ziher, ce se mi tale tipo res dopade. od tistih 45 minut stand up rutine se mi je dopadlo glih enih 15. sej nimam nic proti njemu, in tud vse kar je povedo je kao res… ampak na vsake kvatre se tale tipo mal prevec namiga na rasizem. okej, in a funny way, ali ipaq. sicer se dela norca iz res vsake rase, tudi iz svoje (mehican), ampak recmo da je ajn picken mal prevec brut. (je to beseda?) agresivn je v pm, biAtch rece vsake 3 sekunde (ne verjamem, da res tko govorijo tam), in velik predober uponaša prizadeto osebo. kaj cmo, vsak ma svoje napake, hehe.
enivej, za pogledat je, ampak placa mi pa nou zasedu na kompu.

zaj pa si naredte dober kofe in mi pošljite vse vaše linke do cheap letalskh kart za lj. ne, nimam vec popusta, sem že prestara. in ne, nimam nic proti prespat na kakšnem neudobnem letališcu, da ulovim naslednji let. to jest, ce bo karta temu primerno cenejša, da se razumemo.

>pravkar me poklicala moja in povedla, da je skupna kolegica v zaporu na denskem zaradi sodelovanja (in kaj veš cesa še) pri demonstracijah proti zaprtju nekega mladinskega centra. aretirali so jih skoraj 300. lucky her.

>uf, pa se je zacelo leto ’07, a? upam, da ste lepo praznoval, da ste že zdravi, da so macki nehal umirat v vaših trebuhih in da je nekdo za vami pobrisal bruhanje s tal. (sem lepe volje zajle, ne?)

najina fešta je bila kul.

moram priznat, da se mi je kljub karaokam (portugalskim!) fešta dopadla. pijace je bilo na pretek (nekaj je celo ostalo še od lani in mislim, da bodo ponucal šele za naslednjo fešto), jedace tudi (saj ne da je koga zanimal, je bila pijaca prevec mamljiva), v hiši je celo bilo toplo (ali pa se nam je samo zdelo), folka je bilo malo po polnoci na plaži puno, in naslednji dan je bilo težko dobit prazno mizo za opoldanski kofe.

ja, plaža. da razložim. torej, fešta je bila v praia da mira (T, se spomneš one micene hiše, ki sem ti jo pokazala?) v stari hiši enga kolega. ta hiša je stara že oh-ho-ho, kar je vidno vsepovsod – tla so že cist kriva, stene tudi izgledajo že bolj pijane, wc hvala bogu ni vec na štrbunk (a je bil še pred parimi leti) in artifakti ribicev (predhodnh stanovalcev) so povsod. rjasto sidro namesto povštra? se zgodi.
torej, uletele sma v to mestece okol 19h, ni nas bilo še velik ampak so se pocas nabral. razen moje nisem poznala nikogar. to jest, poznala sem tri osebe, ampak še te sem vidla glih enkrat ali dvakrat pred tem. okej, ne bomo se pritožval. pivićko v roke in ugotavljat kdo je s kom (bil + je +bo) in zakaj so vsi tako mickeni. resno, na vsake kvatre se mi zdelo kot da sem na gilligan’s island. po detajlnem pregledu je imela hiša 11 sob (vsaka s posteljo), eno vecjo sobo (a la dnevna) z manjšo verandico, kuhinjo v zgornjem štuku in neko gril sobo v spodnjem (ja, na zunaj hiša izgleda mala, noter je pa kot kinder jajcka), in dve kopalnici, obe s tušem in wcjem. vsega skupaj nas je bilo 17, dva japonca nista prišla, ceprav se zjutraj nihce ni mogel niti spomnit, kdo ju je povabil.
fešta se je kao zacela šele, ko je prišla ena zelo glasna žena (kao najboljša kolegica moje, ampak zadnje case je bolj tecnoba kot kaj druga), ki je prinesla odojka (ne vem, kaj ja obsedenost portugalscev z odojki in cipicipsom) in dve velki home-made lazanji. odojka sem pustila za ostale, jaz pa sem napadla lazanjo. ocena pozitivna. potem pa se je zacela nocna mora: karaoke. vse pesmi so ziher že praznovale abrahama, ampak znali so jih še vedno vsi. na žalost je lastnik hiše tudi neki audio majster in je priklopu mikrofon, tako da so karaoke res bile glasne. takšnega dretja še v živlenju nisem slišala. resno. ena žena z mikrofonom (seveda tocno tista, ki ne pozna besedila, kaj šele peti), tipo brez majce in ubijalskim zadahom med vajo death metala, skakanje po sobi z bosimi nogami, ostali folk se pridušno smeji izza svoje flaše. in takole kar nekaj ur.

okol polnoci so se odprli šampanjci, vatrometa ni bilo tako da nismo imeli nic za gledat, smo se pa zato lupckal kar nekaj casa. ja pa no, ce nas je bilo pa tolko! fešta se je po polnoci nadaljevala isto, naredili so se tudi zelo pikantni shrimpi (kar je izgleda tradicija za novo leto. zanimivo. me like!)

in..
enkrat okoli 1h smo se odpravli na plažo. tradicija. Je (=lastnik hiše in zelo dobri kolega moje, kateremu je par ur kasnej povedala za naju) si je slekel majco in pijan laufal po plaži. tradicija. šprintal je direktno proti morju in 4 za njim, da ga ustavijo. tradicija. pitje ostalega šampanjca ob opozorilnem drogu reševalcev, da “jih ni ker praznujejo, tako da so si vsi sami krivi, ce se utopijo”. tradicija? mogoce, nisem ziher. aja, tu nekje sem še jast laufala za mojo, ker je bila na “rešla jih bom vse pa ce se jast zraven utopim!” misiji. ob normalnih razmerah ne bi imela nobenih pripomb in bi pac šla naprej narocit kofe, ampak ker je ta pametna mešala pijace je bila že par minut po novem letu ornk pijana. in smešna. hihi. v kao miru smo spili kofe v nekem baru na plaži (presenetljivo velik folka je bilo zunaj z istimi idejami), šli nazaj v hišo, kjer so se do konca ulili in okoli 7h celo šli spat. mene je zmanjkal par ur prej, plus moja je bila vesela, ko je prišla v (extremno trdo ampak) že ogreto posteljo. okoli 12h so zaceli ropotat s pospravljanjem (nekateri so spizdili že enkrat prej) tako da sma vstale še medve. moja z mackom do amena, jaz malo manjšim (nisem se ga do konca ulila, jebiga), vreck za smeti je zmanjkal takoj (vseen kok nazgravžno, vse je bilo razdeljeno na papir, plastiko/metal in steklo), na koncu smo si razdelili še stroške hrane in pijace, in zelo nerodno talanje pijace, ki je ostala. žgane pijace smo pustili tam, za naslednjo fešto pac, medtem ko je pivo moglo nekam jet. al se vrže v smeti ali pa vsak odnese par flaš domov. novoletno darilo, recmo temu.

in tak je blo. par jih je ostalo tam, ker so šli še par kitic oddremat, vecina pa domov (medve sma se prej ustavle še na eni plaži malo južnije in jo imele cisto zase).

ps- a kdo ve, zakaj mi system restore ne dela? vseen kaj probam, nic ne dela. prosim ne mi rect, da morem windowse še enkrat naložit. to se mi tak ne da, da se mi spljoh ne da!

>par dni sem že pri moji, najprej je bila na obisku sestra od “one”, ki dela erazmus v lj. razlika te žene je ocitna. ko je študirala v lizboni se je nekok ucila ali pripravljala za izpite redno. pac, skozi celi semester. v lj pa.. recmo, da je prišlo do manjše spremembe. sicer je naredila cele 4 izpite (kredite, bolonjski sistem), manjkajo ji še štirje, na predavanjih je ne vidijo (razen na obveznih), pija na veliko (to je ostalo isto) in navaja se na gandjo. na portugalskem je malo težje dobit gandjo, bolj je razširjene hašiš. glede na to, da živi s štirimi tipi, da imajo polno stanovanje trave in da en izmed cimrov gradi na svoji mafijski mreži preprodaje trave, mislim, da ona nima problemov z nakupom te substance.
njena slovenšcina sicer šepa na veliko, ker itaq vsi govorijo angleško. da ni šla na tecaj je sicer bla napaka, ce se mene vpraša. zna povedat tiste stalne ne, ja, prosim, hvala, oprosti (ceprav nas veliko pravi sori), dolga kava brez (brez mleka, ampak izgleda je dost rect samo “brez”, hehe), dober dan, dober vecer, dober tek, hvala lepa, itd. torej, ta male stvari. stavek skupaj spravit pa.. mah dobro, ne gre ji, sicer pa ji tudi ni prevec do tega, da se nauci. se zgodi. zanimivo je, da vseeno ve, da ce naredi pavzo med besedama “hvala” in “lepa” v frazi “hvala lepa”, da se pomen spremeni. in ja, nekok na ženske cilja tale naša kolegica.
ena izmed njenih ugotovitev ob prihodu nazaj na portugal – v njeni skupini prijatlov je vedno vec punc, ki so s puncami, in vedno vec je fantov, ki so s fanti. (ne v množini, tko na splošno) in vsi so se poparckal za cas praznikov, svojo simpatijo pa je pustila v sloveniji, kar sta bila dobra razloga za prejšn dan, ko smo pili mojitote celi dan v bar shmoo.

cez par ur grema z mojo na novoletno fešto njenih kolegov. to jest, 18 folka, vsi njeni kolegi, poznam jih glih ene par pa še od teh mi dva niste prevec priljubljena, ker vedno hoceta nekaj od moje. najraj bi jo sred polne sobe (ker bomo v neki hiši blizu plaže, kjer se bo vecina stvari dogajala v eni sobi sredi hiše) pograbla in poljubla, tak da bo vsem jasno, da nimajo kaj iskat bliz moje. vsaj ne v TISTEM smislu. vsi vemo, kaj mislim, ne?

zadnje case se mi zelo dopade pesem “my love“.

>vceri šli v kino gledat déja vu (trailer) s še vedno kjut denzel washingtonom in malo bolj okroglim val kilmerjom. zgodba je o bombi na ferryju polnem mornarjev in njihovih družin, in o neke iznajdbi naprave, s katero lahko gledajo tocno 4 dni in 6 ur nazaj v preteklost. (warning: spoiler ahead!) potem celo denzela pošljejo nazaj in mu rata spremenit prihodnost. aja, se spomete, ko je v new yorku in okoliških državah zmanjkalo elektrike za kar nekaj casa? no, to so bli kao ti, ko so poskušal nekaj nazaj v preteklost poslat, hehe. (za vse skupaj so krivil kanado, hehehe) enivej, film mi je bil všec, priznam. sicer tipicna ameriška produkcija (bruckheimer je imel letos polne roke dela!) ampak glavna igralka (igrala tudi v hitch, se kdo spomne?) tud ni slaba *wink wink*

še en plus: sour licorice mix. njami.

velki minus: PAVZA MED FILMOM??? ce bi hotla med 15min pavze (za kadilce itaq raj) bi doma gledala film, jebemu!

poslušam album “be” (exec prod kanye west) by common. zelo všecno. na playlisti pa še “20_20” (album sampler) by dilated peoples. še bolj všecno.

>ne, ne delam (spet, bi reku trick) reklame za ms, ampak – a ste že vidli tele oglase za ms mobile?
me zanima, ce je producent dobu igralca, ko je ta sexu z producentovo ženo, da ga tkole matra.

>se spomnete hostela? hja, se ga jst tud ne spominjam rada. enivej, trailer za hostel 2 je že zunaj. spet imajo nekaj nemci zraven, itaq.
hotla povedat tole – ce se vam je hostel na nek perverzn ali morbidn ali friki nacin dopadu (svetujem nam psihologa in parletno terapijo), potem morate pogledat turistas. (trailer)skupina ameriških turistov nekje v braziliji se zabava kot še nikoli. (tu nekje pride zraven še nesreca z avtobusom ampak je cudno napisano tak da never mind.) po prekrokani noci skapirajo, da so jih oropal. nimajo ne denarja, potnih listov, kreditnih, nada. en tipo jih odpelje nekem v amazonijo v hišo “njegovga strica, kjer bo varno”. sred noci pa.. ta-ta-ta-ta-ta-ta-ta-ta-ta-ta-.. (tu si morte zapet ono melodijo od jaws)
sicer že vlecem dol (je zunaj že nekaj casa in kritike so PORAZNE) ampak stavim, da bom spet pol filma pogledala v fast forward, drugo polovico pa skozi rokav majce. what can i say, im a chicken.

>naslednje leto, septembra, cez dve leti, konec februarja, jet na mardi gras v sydney in napadat sveže meso s kratkimi lasmi. ali dolgimi. lahka tud s srednje dolgimi.

(takšne ideje dobi folk, ce vidi prevec slik na flickrju.)