>drugace se pa danes ne dogaja nic. šla po mestu, sfotokopirala knjigo portugues sem fronteiras za turkinjo, ki uleti jutri in zacne svoj evs. bi bla morala pridet že v nedeljo ampak so imeli v i(n)stan(t)bulu pregosto meglo za avijone, tak da so ji let prestavli za dva dni. predstavljaj si to – priletiš iz ankare v istanbul in ti povejo, da moreš dva dni pocakat za naslednji let. (gregor, je to dost casa za easy jet? hihi)

sem se spomnala na mojo avanturo z avijoni. dolg nazaj, enkrat poleti leta ’98, se jast odpravljam v hamburg za tri mesce. tja jet je šlo vse kot po maslu. nazaj grede malo manje masla.
v hamburgu na šalter, mi žena rece, da bom v frankfurtu dobla boarding ticket za naprej. vredi, si jat mislim, pac ne veš kaj delaš, se zgodi. ponavad se dobi boarding tickets za vse lete, ne? (ceravno ne menjaš companies.) priletimo v frankfurt, nas caka ene 5 na adrijevo letalo, na ekranu piše “delayed”. ni blema, bom pac prespala v lj in naslednji dan naprej v maribor. (bila je nedelja, ce se prav spomnem so busi brnik-lj vozil samo do 21h, taxiji seveda celo noc.) cakamo, cakamo, spoznam še nekega jureta, kuharja v nekem ljubljanskem hotelu. na terminalu nam pravijo, da naj za vec informacij (ker tole se je že malo raztegval) gremo na adrijin okenc. halo, nedelja je, itaq ni blo nobenga tam. vredi, še vedno cakamo. letališce se zacne spraznjevat (vsaj tisti del letališca), nam je že vse malce sumljivo, in cez par sekund se napis spremeni iz “delayed” v “cancelled”. caki malo, kak to misliš CANCELLED?? se norca delate, al kaj? kaj te zaj? vseh nas 5 pravac na oken lufthansa (oni so nas v frankfurt spravli, majo da nas spravijo tud v postlo.), oni vejo nic, dobimo pa fenomenalni odgovor zakaj so skenslal let. “ker imate v državi vojno.” vojna? kakšna vojna? ne me srat. o cem ti to, žena zmešana?? in potem nam kapne – v kosovu se še vedno nekaj dajejo, a ne? o TEJ vojni oni? halo?! to je maljardo svetlobnih let stran od nas, to bi mogl amerikanci ornk kiksnat, da bi ti nad slovenijo avijon dol sestrelil!
žene se ni dal premaknat, avijona tud ne, tak da smo šli nazaj pred adria okenc cakat. so rekli, da bo prišo en nas mal pogledat. par ur kasneje, ko smo že ornk se naštimaval na spanje na onih klopcah, uleti en magarac, neki capac, ki je glih iz faxa prišo in nam pove, da so nam flajt prestavli na naslednje jutro ob 8h. kar je blo tu men kul, ni blema, sam zaj bi pa še postlo.
in jo dobimo. dragi moji, ko bi vi vedli. adria se kar izkazala. poslali (no, peljali z enim mini busekom) so nas v astron hotel poleg letališca, vsak je dobil svojo sobo za 350DEM na noc, pay-per-view tv in minibarom s steklenicko vode za 8DEM. pocutla sem se zelo kul. naslednje jutro so nas zbudili okol 7h, pricakal nas je zajtrk in ob 7:30h odhod do letališca z istim busekom. na avijonu regional jet za 75 ljudi nas je bilo 7. z ekipo vred.
drugi del aanture pa je tole: ko sem prišla v sobo sem poklicala domov in povedla, kaj se zgodilo. itaq, da sem vedla, da tole ni zastonj, ampak sem sklepala, da lahka uporabim mojo debit kartico. kaj cem, sem bla še zelena za ušesi. naslednje jutro me poleg pasporta pricaka tudi racun. okol 50DEM. itaq. dam kartico, ne potegne. ura je rana, menjalnica še ni odprta. in, ne vem kako mi rata, ampak naf*kam tipa za šaltrom (ki ni imel pojma niti od kod sem), da je 1DEM = 10SIT. v denarnici sem imela malo vec kot 500SIT. uturim mu uni roza bankovec, šibam na bus in držim pesti dok nisem sedela na vlaku za maribor. (sicer so mi kasnej poslal racun, ampak sem ga lepo ignorirala. mogoc pa me še ulovijo? grem chekirat interpolovo stran ubežnikov.)

>pravkar sem se menla z eno izmed cimer (tista, ki je odstopla svoj del hiše – podstrešje – za francoze), ki je praznovala novo leto na madeiri.
madeira je eden izmed otokov portugalske. povedala je, da a) od naslednjega tedna naprej oddajajo stanovanje v funchalu (glavno mesto madeire) in b) je bil ognjemet letos še posebej fantasticen. sicer sem ga že vidla na tvju, ampak seveda se nic ne da primerjat z resnicno stvarjo. ognjemet je bil tak, da se je zacel na eni strani mesta in koncal na drugi strani. 5km in vec kot 30 tock, od kjer so rakete švigale v zrak. vav. povejmo še enkrat, vav. (aja, imajo tudi mesto v guinessovi knjigi rekordov)

aja, cbr? ne, cbr ni imela nic, zakaj vprašate? cbr raje zapravlja denar za metro! jebojihbog! kdo te rabi metro v cbr? pa cbr ti je hrib. STARI hrib. tu se bo tak vse podrlo predn bojo oni kakšno lukno naredli, da je že zaj jasno vsakomur. aja, ljudem, katerih hiše bojo podrli (ker je pac treba narest plac, ne?) so pa povedli 48h prej, da naj grejo ven iz bajte. sweet, ni kaj.

ps- zaj si grem pa v yeahreader rss feede nastimat.. in kdor mi xpad naredi za win xp ga/jo kušnem!

>pravkar pogledala karte za slovenijo za februar.
tkole je, ce mi ni problem eno noc pocakat na letališcu (se še da cakat na letališcu stansted v londonu?) – ker mi pac ni do nepotrebnega zapravlanja v mestu, potem dobim karto za 110€ pri easyjetu (manjša neugodnost – potrebno bi blo jet v faro, ki je ene 8 ur z busom. kristus!)..
ce pa se vstanem ob dokaj normalni uri, ne cakam skoraj nic na letališcih in potem ob prihodu nazaj nekaj pogruntam (ker vlaki iz porta v cbr vozijo samo do ene 21h, butli zmešani) glede prevoza (hm, moja pride pome?).. potem dobim okej karto pri ryanair-easyjet kombinaciji za 120€.
a se kdo spozna na london stansted? med enim in drugim poletom imam namrec samo pol ure cajta. se to da narest? a je kdo trenutno tam (v londonu, ne na letališcu) in recimo 6. februarja na bo imel kaj za delat? enivej, grem še druge linije gledat.

>vikend je bil ležerni. delale sma bolj malo.
za petek se ne spomnem vec, kar ni prevec presenetljivo zame, ker imam spomin zlate ribice. to smo že obdelal.
v soboto sma spale do 14h, ostale postelji vsaj še eno uro in… brale biblijo. popoldne sma najprej šle za cev vikend prevzet njenga extremno bojecega psa (psico), po kofeju sem šla jaz malo delat (=prebirat blogrolo), potem sma se dobila na toastu v tagv, ona je iskala wc s toaletnim papirjem (je pac blo treba jet na number 2, hehe), kasneje ona na vecerjo s kolegico iz amerike (kateri je povedala za naju – mislim, da je trenutno v neki coming out sezoni – in ta jo je vprašala ama baš popolnoma vse, kar se je dopadlo obema.), jaz domov pod tuš, itd. zvecer sma najprej spekle empadão de frango, potem raztegnale kavc, zacele gledat “happy feet” (ona še ni vidla) in jo je zmanjkal petnajst minut kasneje. skratka, nic pretresljivga.
vceraj pa.. ponovi vajo po istem postopku, dodaj še pospravljanje njenga stanovanja (me zanima, ce bomo kdaj prišli do tega, da bo ona mi pomagala moj stanovanje pospravt, hehe), zame malo kodiranja prot veceru, ona na vecerjo s fotrom in zvecer dolga kopel pred ogledom filma “million dollar baby“.

aja, novica tedna – moja sestra je noseca! yay! yay! yahoo!! … sicer se ne vidim kot “teta” ampak okej, starši morjo dobit vnuke. hvala bogu bo seka za to poskrbela, se men ni treba vec sekirat, hehe. ona/on bo prikrical/-a na svet enkrat septembra. yay! mogoc blizu mojga bdaya? bi blo kul, a? plus, nasledn let enkrat se bota porocila. madona. ne sam, da se ne vidim kot teta, tud v pink obleki se ne vidim, hehe. (je rekla, da mi placa karto za na poroko, ce bom mela pink obleko gor. hm. mogoc pa lahka kakšno webcam tam naštimajo in gledam prek neta? ve kdo za kakšen virtualni riž?)

>dan je bil zelo kul. samo pod tuš laufam in dan se lahko nadaljuje.

>naredit morem mock-up stran za jazz trgovino tule blizu mojga stanovanja. sicer že imajo eno, ampak so rekli, da bi imel nekaj novga. (i wonder why.)
ob besedi jazz mi je prva asociacija na saxofon. cez ene pol ure še trobenta in klavir, in takoj zatem imam faco v grimasi vecnega trplenja. receno mi je namrec bilo, da “jazz je potrebno pretrpet”, šele potem ga lahko poskusiš razumet. ker so se mi pistacije in rum v satchmotu dopadle sem veckrat tam trpela. sicer ne sama, ampak tisti extremno dolgi jazz solo nastopi (a la “lej mene! lej ti to kaj jaz znam! pa si ti vidu kdaj vecjega jacka kot sem jst??”) so se mi za vedno zamerli. pistacije in rum imam pa še vedno rada, še posebej ob spremljavi milesove muzike.
enivej, išcem in išcem stock slike saxofonistov (ali nekega slicnega pihala) in najboljši vektor (za predelat, seveda) je slika nekega božanstva plodnosti (in glasbe itd.) hopi indijancev (arizona, zda). izgleda imajo tam ob saj-veste-cemu cas igrat frulico.

Ko-ko-pel-li (kô kô pel´ lê ) n. {der. Hopi “kokopilau” (koko = wood, pilau = hump)} the humpbacked Flute Player, mythical Hopi symbol of fertility, replenishment, music, dance, and mischief.

>danes bo bolj pocasn dan. ne vem zakaj, ampak pocutim se pocasno. hehe. to se cudno slišalo. hocem povedat tole, ne da se mi nekok nic delat. najraj bi spala cel dan. in glede na to, da je zunaj kao mrzlo, sonca od nikoder, posteljo imam dobesedno na dosegu noge (ce se ornk raztegnem) in heater je tud na max, tak da je toplo. torej, vse zahteve za dolg in trden spanec so izpolnjene, spustite talce iz banke.

na žalost pa sem vceraj nekje našla joe’s goals, nekaj a la habit tracker. pac, nardiš si še en (kaj ne delamo zadnje case same razpredelnice in tabele in sezname ipd.?) seznam stvari, ki bi jih kao mogo delat cez dan (in tudi stvari, ki jih po tvojem mnenju naj ne bi) in potem delas krožce in križce. to jest, 🙂 in :(. npr. 🙂 ker sem danes pospravla sobo, 🙁 ker sem si spet nekaj hotla nohte grizt.
edina butasta stvar – ce ti interneta zmanjka nimaš pojma, kaj moreš naredit celi dan.
.
.
//disconnect from wireless? yes – cancel//

>nekaj brskala po diggu in vidla prispevek o enmu tipu, ki si bo za groundhog day (2. februar) v mestu punxsutawney spremenil ime.
vsi vemo, da je v ameriki dovoljeno dat otroku ime kar ceš, sam se lahko urano preimenuješ v kar se ti pac sprdne, itd. da imamo (skoraj vsi in do dolocenih meja) na tem svetu pravico do tega je fenomenalno, ker potem se lahka nekaterim smejimo ob izbirah kot npr. optimus prime (karakter v transformerjih), loser lane, cardinal sin (duhovnik na filipinih), brfxxccxxmnpcccclllmmnprxvclmnckssqlbb11116 (na švedskem, ampak mi ni cist jasno ali so ime oblasti sprejele ali ne), moon unit, dweezil, ahmet emuukha rodan, in diva muffin zappa (ti štirje so otroci franka zappa), thursday october christian (ker se je rodil na cetrtek v oktobru) in še, ljubiteljem smucanja znana, picabo street.
nazaj na onga tipa. ta tip se bo preimenoval v tisto, kar bo predlagal najvišji ponudnik. njegovo trenutno ime je “finest freshest fastest”, slogan verige kaficov CupOJoe.
kaj si ti ja fukjen.

>hm, a ste vedl, da so na najvecji luni saturna jezeri tekocega metana? ne? kak to? kaj nic ne berete casopisov?? .. no, sej jst tud nisem vedla, dok nisem odprla digitalnega publica. to novico so sicer porocal že julija lani, in sedaj so jo tudi potrdili. kaj to pomeni za cloveštvo? niam pojma. naslednje vprašanje?
aja, in prejšn dan naj bi nlp v afriki dol pado. mu je tekocega metana zmanjkal? prica je rekla, da je bil zvok kot “milijon turbin, ki so se drle v soglasju.” em, ja. na koncu pa še doda “nisem bila pila.” he he he he he.
kaj si osebno mislim o alienih in življenju tam nekje drugje? kaj te vem. niam pojma, ne vem cist ziher v kaj naj verjamem. upam pa, da nismo edini v teh galaksijah. bi blo mal žalostno. ne sam zato, ker smo butasti do amena, ampak tud zato, ker je nostradamus reko, da bo 3786 konec sveta. (okej, sej je prej že taužentkrat reko to, ampak nas je vedno amerika rešla. niste vedl?)

>zadnje case zelo pogosto pijem sveži pomarancni sok. sveži sok iz pomaranc? kaj je bolj prav? skratka, solze pomaranc, ko jih stisneš ob tisto srednjeveško mucilno napravo. to pijem. in ta stvarca je mal draga tu, ce se mene vpraša. pod 2€ tega ne najdete tu, vsaj ne v kaficih. prasci so najdl še eno zlato žilo in zaj nam tocn zram nje postavlajo že hot dog stand (=crne slamce). tak da bomo ja še dlje ostal.
in ja, sem že šla v ta prvo štacuno in tam za isto ceno nakupla 3kg pomaranc. sam kaj ko ni isti filing. dok jst tisto pomaranco ozejem do konca džusa že zmanjka, ker ga sproti spijem. ja pa no! ce je pa tak dober!