>drugace se pa danes ne dogaja nic. šla po mestu, sfotokopirala knjigo portugues sem fronteiras za turkinjo, ki uleti jutri in zacne svoj evs. bi bla morala pridet že v nedeljo ampak so imeli v i(n)stan(t)bulu pregosto meglo za avijone, tak da so ji let prestavli za dva dni. predstavljaj si to – priletiš iz ankare v istanbul in ti povejo, da moreš dva dni pocakat za naslednji let. (gregor, je to dost casa za easy jet? hihi)

sem se spomnala na mojo avanturo z avijoni. dolg nazaj, enkrat poleti leta ’98, se jast odpravljam v hamburg za tri mesce. tja jet je šlo vse kot po maslu. nazaj grede malo manje masla.
v hamburgu na šalter, mi žena rece, da bom v frankfurtu dobla boarding ticket za naprej. vredi, si jat mislim, pac ne veš kaj delaš, se zgodi. ponavad se dobi boarding tickets za vse lete, ne? (ceravno ne menjaš companies.) priletimo v frankfurt, nas caka ene 5 na adrijevo letalo, na ekranu piše “delayed”. ni blema, bom pac prespala v lj in naslednji dan naprej v maribor. (bila je nedelja, ce se prav spomnem so busi brnik-lj vozil samo do 21h, taxiji seveda celo noc.) cakamo, cakamo, spoznam še nekega jureta, kuharja v nekem ljubljanskem hotelu. na terminalu nam pravijo, da naj za vec informacij (ker tole se je že malo raztegval) gremo na adrijin okenc. halo, nedelja je, itaq ni blo nobenga tam. vredi, še vedno cakamo. letališce se zacne spraznjevat (vsaj tisti del letališca), nam je že vse malce sumljivo, in cez par sekund se napis spremeni iz “delayed” v “cancelled”. caki malo, kak to misliš CANCELLED?? se norca delate, al kaj? kaj te zaj? vseh nas 5 pravac na oken lufthansa (oni so nas v frankfurt spravli, majo da nas spravijo tud v postlo.), oni vejo nic, dobimo pa fenomenalni odgovor zakaj so skenslal let. “ker imate v državi vojno.” vojna? kakšna vojna? ne me srat. o cem ti to, žena zmešana?? in potem nam kapne – v kosovu se še vedno nekaj dajejo, a ne? o TEJ vojni oni? halo?! to je maljardo svetlobnih let stran od nas, to bi mogl amerikanci ornk kiksnat, da bi ti nad slovenijo avijon dol sestrelil!
žene se ni dal premaknat, avijona tud ne, tak da smo šli nazaj pred adria okenc cakat. so rekli, da bo prišo en nas mal pogledat. par ur kasneje, ko smo že ornk se naštimaval na spanje na onih klopcah, uleti en magarac, neki capac, ki je glih iz faxa prišo in nam pove, da so nam flajt prestavli na naslednje jutro ob 8h. kar je blo tu men kul, ni blema, sam zaj bi pa še postlo.
in jo dobimo. dragi moji, ko bi vi vedli. adria se kar izkazala. poslali (no, peljali z enim mini busekom) so nas v astron hotel poleg letališca, vsak je dobil svojo sobo za 350DEM na noc, pay-per-view tv in minibarom s steklenicko vode za 8DEM. pocutla sem se zelo kul. naslednje jutro so nas zbudili okol 7h, pricakal nas je zajtrk in ob 7:30h odhod do letališca z istim busekom. na avijonu regional jet za 75 ljudi nas je bilo 7. z ekipo vred.
drugi del aanture pa je tole: ko sem prišla v sobo sem poklicala domov in povedla, kaj se zgodilo. itaq, da sem vedla, da tole ni zastonj, ampak sem sklepala, da lahka uporabim mojo debit kartico. kaj cem, sem bla še zelena za ušesi. naslednje jutro me poleg pasporta pricaka tudi racun. okol 50DEM. itaq. dam kartico, ne potegne. ura je rana, menjalnica še ni odprta. in, ne vem kako mi rata, ampak naf*kam tipa za šaltrom (ki ni imel pojma niti od kod sem), da je 1DEM = 10SIT. v denarnici sem imela malo vec kot 500SIT. uturim mu uni roza bankovec, šibam na bus in držim pesti dok nisem sedela na vlaku za maribor. (sicer so mi kasnej poslal racun, ampak sem ga lepo ignorirala. mogoc pa me še ulovijo? grem chekirat interpolovo stran ubežnikov.)