1) zakaj je vedno tako vroce?
vcasih se mi zdi, da je odgovorni za gretje malo prevec sezonsko naravnan. poleti je temperatura v vagonu ista (vcasih skoraj ziher visja) od tiste zunaj, vecina nas sedi cim dlje stran od grelnih naprav zaradi nevarnosti, da se nam podplati cevljev stopijo, in ko se na postajah odprejo vrata se nam pogosto prikaze marija. pozimi ne pomagajo vsi puloverji, ki jih lahko navlecemo nase, ker se vagoni zdijo kot premikajoce zmrzovalne skrinje, in naj vas ne preseneti, ce boste kdaj na mednarodnem vlaku od kopra do maribora na eni izmed treh postaj naleteli na skupino nagih ljudi, ki se stiska v kotu kupeja; pravijo, da je clovesko telo najboljsi prevodnik toplote.
2) zakaj je vsakic, kot da bi bilo prvic?
glede na to, da se peljem s potniskim vlakom, so postaje pri cisto vsaki japki. med eno in drugo postajo vcasih ne pretece niti en tina turner komad. zakaj me potem vsakic znova pogledas, kot da me vidis prvic, in vprasas, ce sem “na novo” ? obljubim, se vedno hocem do laskega in se vedno imam karto v zepu.

ugotavljam, da v kino hodit sploh ni vec tak “feeling” kot je bil vcasih.
spomnim se, ko sma bile s sestro se male in so naju peljali gledat prvega osmega potnika. kino metropol, ze takrat smatran za starejsega brata kina union. pred vhodom v kino dvorani majhen kafic, z lesenimi stoli, klientelo, ki je ze leta tam pila spricer in se ni pustila motit za vikend, ko je okoli njih skakala mnozica otrok in pubertetnikov na prvih zmenkih.
stali smo v vrsti pred masivnimi vrati, katere je odprl mozakar nasemljen (tako se je meni takrat zdelo) v rdec reklc, crne hlace in pristrizenimi brki. pregledovanje in trganje kart je vzel kot resno delo, brez karte noter ni mogel nihce.
dandanes te pred vhodom v eno izmed mnogih dvoran pricaka studentka, kateri je mucno tam bit za 3€ na uro in bi veliko raje bila doma, kot pa trgala karte folku, ki se kljub ostevilcenim sedezim MORA stlacit na zacetek vrste, da se prvi vsedejo, in se potem glasno pritozuje, ko gredo drugi mimo njih do svojih sedezev.
spomnim se tudi balkona (a pri nas se obratuje kaksno kino z balkonom?), kjer sma se s sestro skrivale med tistimi grozljivimi prizori. zatohli vonj zametnih bordo sedezev, ki so sicer ze videli boljse dni a so vseeno imeli nek car. pomesan z vonjem kokic je bil takrat presenetljivo domac in pomirjujoc. dandanes se vse vrste koloseja bohotijo s sedezi s strgano prevleko, tla so polna kokic, vcasih se najde tudi polita pijaca. menjava sedeza? pocakaj na zacetek predstave in upaj, da bo kaj prosto.
zacetek filma je bil najveckrat tocen, pred filmom se je odvrtelo tisto vsem znano crnobelo odstevanje zadnjih petih sekund, in vsi smo vedeli, da bo za levom koncno prisel na vrsto film. na trenutke meglena slika, vcasih zvok samo na eni strani dvorane, in parkrat se je tudi utrgal trak ampak smo z veseljem ploskali, ko se je par minut kasneje film ponovno zacel. dandanes se pred zacetkom filma odvrti nebroj trailerjev, en bolj glasen od drugega. slika je najveckrat enaka (ali slabsa!) dvdripu, kterga bi si lahko pogledala doma na kompu in prihranla denar. poskakovanje slike, izginjajoc zvok, in besno tipkanje punce v vrsti pred mano, ker izgleda ne more zdrzati ure in pol brez fejsbruha.
…
in ko dandanes po koncu filma stopis skozi vrata dvorane in te tam pricaka 10 velikih crnih vreck smeti, smrdeco stranisce in ob steno naslonjeni zaposleni, potem te resnicno mine, da bi se kdaj sel pogledat kaksen film v kino.
dragi kolosej,
ce, iz seveda popolnoma patriotskih in druzbenodobrih razlogov, in sploh ne zato, ker za vsako karto dobite skoraj 6€ in se vsaj 2x toliko za kokice in pijaco, dnevno zavrtite 11 projekcij enega filma (skyfall), ker ves, da bo folk navalil, in istocasno vrtis se puno projekcij drugih filmov, a se vam ne zdi vredno za teh par dni zaposliti par studentov extra? a ste res tok skrti? verjamem, da ste kar veliko denarja dali za licenco predvajanja, ampak a vas sploh ni sram, da vase dvorane izgledajo slabse kot v hlevu? vas sploh ne gane, da hodniki izgledajo kot zbiralisce vrec za smeti? (sklepam, da za recikliranje se niste slisali. ja, vem, tudi obiskovalci so lahko nemarni prasici. nekaterim je pac vseeno, in tem ljudem bi bilo potrebno prepovedat vstop v dvorane.)
mogoce za kvaliteto filma niste krivi sami, ste pac odvisni od distributerja (mogoce bi ga lahko ze zamenjali, a?), za nered pa ste krivi vi. sploh se ne izgovarjat na frekvenco projekcij in da zaradi tega usluzbenci nimajo casa vsega pospravit; urnik ste si napisali sami.
in ceprav vem, da se mojih obcasnih 6€ v vasi blagajni ni poznalo, jih od danes naprej ne bo vec.
grem raje h konkurenci. tam se dajo nekaj na kvaliteto.

ne maram grozljivk. to sem enkrat ze pravla, in vedno znova, ko ima moja kak zelo fantasticen predlog za film v soboto ob polnoci, ji povem isto. ne mislim gledat grozljivk. pika. konec debate. to pac ni zame. kar nama drasticno zmanjsa opcije filmov, ker se je holivud v zadnjih letih izgleda spravil delat samo trilerje, grozljivke in filme, kjer je popolnoma normalno, da med pitjem jutranje kave nekomu prerezes ahilovo tetivo. ker, d0h!, all the cool kids are doing it!
poleg tega, da se ZELO hitro ustrasim (cvikam tudi med gledanjem oddaje o duhovih), pa imam pri grozljivkah (ko le prevlada radovednost) vedno ena in ista vprasanja:
1) v vseh filmih je nekje na podstresju kak pokvarjen gramofon, ki vsakega 13ga oktobra ob 22:13 zaigra eno totalno creepy pesmico na nevidni plosci.
ZAKAJ TOCNO SE IMAS TA GRAMOFON DOMA?! VRZI STRAN!!
2) al pa recimo, da slisis nek totalno nenavaden zvok ob 3h ponoci in je najbolj pametna ideja ta, da gres pogledat, kaj se dogaja.
ZAKAJ?! vcasih je fajn ne vedet.
3) ajde, gres res preverit stanje in to se najboljs nardi ob ugasnjenih luceh.
PO KTERI LOGIKI?!? se v hladilniku se ti luc prizge! prizgi popolnoma vse luci, katere imas na razpolago, daj na glavo tisto rudarsko lucko, v roko se eno baterijo IN POTEM pejt pogledat.
4) ta nenavadni zvok naenkrat izgine in kot vedno, ko hoces nekaj slisat, uho prislonis na zid.
ker smo se v soli naucil, da so zidovi najboljsi prevodniki nenavadnih sumov? v bistvu pa kr prosis, da te bo nekdo pribil na zid z 20cm nozem. idiot.
5) ko bezis pred nekom, probaj se spomnit kako se dela ta rec, ki ji recemo “laufanje”.
resno? SPET si se spotaknala? kako je lahko tvoja hisa naenkrat polna nekih nevidnih preprek? a si slucajno zavandrala na olimpijsko stezo duhecov za tek cez ovire?
6) okej, mogoce se skrivas pred nekom. in imas zraven neko tecno sosolko, ki ne more utihnat in se joce in na glas recitira hamleta.
kljucna beseda: TECNA sosolka. zrtve morajo bit. mogoce tako pridobis par minut in lahko zbezis skozi zadnja vrata.
7) recimo, da ti le uspe prezivet, sovraznika imas pohabljenega nekje v kotu, v roki imas bazuko, vse, kar moras nardit je pritisnat na gumb in PUF!, ne bo ga vec. tebi pa se zdi, da bi tole bil fenomenalni trenutek, da mu poves SVOJO ZIVLJENSKO ZGODBO.
ja, daj mu sanso, da pride k seb, iz zepa potegne motorko in te razreze na miljon kosckov.
TIHO BODI in pritisni na gumb. veckrat.
8) mogoce nimas bazuke, mogoce hoces, da gre ta posast od cloveka v zapor, kjer bo lahko do konca svojega zivljenja planirana mascevanje, ampak ti globoko v sebi ves, da je on v bistvu cudovita oseba in da si zasluzi se eno sanso.
NE! UBIJ GA! TAKOJ ZDAJLE! VSEEN KAKO! na planetu nas je ze itak prevec, ena oseba manj se ne bo poznala in ziher sem, da se lahko sklicujes na samoobrambo.
aja, in se nasvet:
ubij ga se enkrat. za ziher. enkrat za sestro, enkrat za babico, enkrat za atija, enkrat za sosedovo teto. kot so nam rekli, ko smo bli mali in nismo hotel pojest spinace. ker kljub temu, da si mu dal bombo okol pasu, podgane v hlace in privezal na giljotino, verjami, da je tip se vedno ziv. obljubim.

ena bolj preprostih zadev za nardit, ce nimate casa kuhat in ste ze navelicani dostave, je seveda solata.
ko kdo rece solata najprej pomislim na navadno zeleno solato, ampak komu pa se da solato najprej umit, s pinceto dol pobrat vse musice (domace, domace) in strebit? zapakirana mi tudi ne pase (plus, draga je!), zato sem nasla drugo, bolj zabavno, opcijo.
predstavljam,
preprosta solata iz paprike, cicerike in jajcem.
cebule naseckate, preprazite, dodate narezano papriko (rdeco ali zeleno, vseen, odvisno od okusa), posolite in popoprate (jbg, neki kick mora bit). medtem odcedite ciceriko iz konzerve (sej niste resno mislal, da jo bom sla kuhat, a?), stresete v skledo, vmesate papriko in cebulo. jajca so do zdej ze ornk trda, olupite in narezete k ostalim sestavinam.
po zelji dodate olivno olje ali kis, ampak mislim, da ni potrebno.
ta-daaa!