>danes sem, po dolgih mesecih poznanstva, koncno spoznala se eno osebo z interneta.

in na poti domov sem zacela razmisljat, koga na moji “following” listi bi se hotela spoznat. pravijo, da imamo med FB prijatelji ljudi katere ze poznamo in na TW folk, katerega bi radi spoznali. tega se, v vecini primerov, drzim tudi sama. (priznajte, tudi vi imate med FB kolegi kaksno sexy zeno, za katero ne veste od kje se je vzela, ampak je dost kjut, da je prezivela se vse FB cistke.)

sledim 341 ljudem/osebnostim/racunom.

vecino poznam, nekateri so boti, ki popestrijo timeline s svojimi opazkami/novicami, parim sledim samo iz vljudnosti (a jbg, diplomacija mora bit).

zadnje case pa najvec komuniciram (najbolje kot se pac da preko interneta) s popolnimi neznanci. (ceprav, kaj sploh je popoln neznanec? ima perfektno garderobo, perfektno pricesko, perfektn makeup?)

in ta folk bi z veseljem kdaj imela na drugi strani mize ob kavi, pivu ali litru vode. (kar nekaj jih je namrec fitness freakov, ki gredo s ponyjem na vrsic, se pred prvo kavo odplavajo 10 dolzin v olimpijskem bazenu ali pa za sladico po kosilu odtecejo manjsi trimcek okoli slovenije. yeah, you know who you are. v tem primeru trditev, da se druzis s sebi podobnimi, ne drzi SPLJOH!)

.

.

.

razmisljala sem, da bi napisala par uporabnikov, kateri so mi na tak ali drugacn nacin zlezli pod twitterasko kozo, ampak bi mogoce izgledalo malo “a dej no” do neomenjenih. tega pa nocem. in tu nocem zraven vplest diplomacije, hocem samo izpostavit dejstvo, da sledim tristo enainstiridesetim (!!) in da nimam sanse nobene, da napisem vse.

iz istega razloga ne sodelujem v tedenskem ass-kissingu imenovanem #followfriday. prvotna ideja tega je bila, da twitteras svojim followerjem predstavi ljudi, katerim oni mogoce se ne sledijo, a bi mogoce morali. na zalost (ali na sreco?) pa je slovenska scena tako zelo prepletena med sabo, da vsak petek vedno znova vidimo ene in iste predloge.

nekako sem mnenja, da ce oseba ne bi bila zanimiva, da ji ne bi sledila. tako da, za prihodnost, ce boste slucajno kdaj dobili idejo, da bi pri meni iskali ideje komu se sledit, poglejte si mojo “following” listo.

torej, kdaj boste (vsi, ki ste na tole stran prisli preko linka na twitterj) v prestolnici, da gremo na kavo?

>mislim, da obstaja najvec pet ljudi s katerimi mi po prvih 10 sekundah pogovor ne postane mucn in ne prezivim ostali del z mislimi nekje v braziliji in iscem izgovore, da lahko koncno zakljucimo.

ko sem zivela v tujini sem imela bolj malo telefonskih pogovorov z domacimi. najveckrat smo komunicirali preko emailov ali sms sporocil. ce pa so ze imeli to sreco, da sem se jim javla na telefon (redko), so po petih minutah (se redkeje) sami vprasali, ce moram slucajno pod tus. (izgleda sem ta izgovor uporabila preveckrat.)

ko sem sla sklenit narocnino sem iskala paket, ki je imel najvec sms sporocil vkljucenih v ceno. v sporocilih vam lahko povem celotno zivljensko zgodbo, napletem se par drugih, tudi filozofija mi ni tuja. po telefonu se ne zmorem pogovarjat niti o vremenu. (“vroce je… *crickets*”)

word of advice: ce vam kdaj recem, da poklicem (ce pac ni business related, ali da se mormo skoordinirat za kofe, ipd),… sanse so majhne. sori.

>tv oddaje tipa “XY drzava ima talent”, x factor, ipd me nikoli niso zanimale.

nikoli nisem marala gledat folka, ki se osmesi na javni televiziji. oz. drugace: nisem marala gledat, kako so dolocen folk, ki mogoce ni tako zelo talentiran na podrocju petja, izrabli za humoristicno tocko med nastopi drugih, ki imajo mogoce malo vec moznosti.

in resnicno sem mnenja, da bi pri #sit morali spremenit (vsaj) dve stvari:

1) starost tekmovalcev naj se zvisa na 18+.

pa naj ima puncka se tako dober glas, ne do nje ne do ostalih tekmovalcev ni fer, da sodeluje. v nasi mali drzavici res nima tolko moznosti kot v drzavi dojenckov in tiar, ampak naj raje dokonca osnovno solo in se potem spravi v showbiz.

2) skenslajte ves folk, ki hoce pridet pet.

a ni teh oddaj ze itak prevec?? samo zato, ker sama sebe ne slisis, ko se deres med tusiranjem, verjami, da sosedi ne tolcejo po stenah, ker zahtevajo bis.

a vse te kuci-pjevajuci oddaje imajo se nekaj skupnega. (poleg zgoraj nastetega.)

vsake tolko se najde nek osebek, ki ima res dober glas, ampak ga/jo v vecini primerov ven vrzejo se pred finalom. (its all rigged!)

tokrat mi ne gre iz glave tale verzija tininga komada “river deep mountain high”. in ja, to je bil zadn komad, ki ga je tekmovalka imela cast predstavit 13-letncam, ki vztrajno nabijajo telefonski racun s posiljanjem smsov na stevilko nekega 14-letnega fantica, ki ima frizuro justine bober in niti ene sramne dlake.

(tole sem si izmislala, tako da je podobnost z resnicno osebo zgolj nakljucna.)

kot vsi ostali “rejects” (ce recimo ne stejemo daughtryja in adama, ki sta s pop tajkuni skupaj spacala nekaj dokaj poslusljivih komadov) je tudi ona zacela kariero z nekim pocukranim teen komadom, ki njenemu glasu ne naredi nobene usluge. bruh.