>..je ena boljsih stvari spolnega zivljenja, a ima to nesreco, da se ne zgodi dostkrat.

mogoce zato, ker sem zjutraj totalno zalimana in imam od prve zbujene sekunde v mislih samo kavo.

mogoce tudi zato, ker situacija nikoli ni taksna kot je v filmih, ko se zenska zbudi kot prerojena, s perfektnim mejkapom, in se boljso voljo. o jutranjem dahu se slisal niso.

lani oktobra sem si, iz popolnoma napacnih razlogov, zazelela, da bi bila tip. te dni pa ugotavljam (mogoce zaradi pomanjkanja sexa ze razmisljam bedarije, hehe) da bi vsake tolko pasalo bit tip. (in ja, se popolnoma strinjam z madonno glede prve stvari, ki bi jo naredila, ce bi bla tip za en dan!) recimo, v primeru jutranjega sexa. (ajde, sex je v tem primeru sirokega pomena. ce sem cisto iskrena, nimam pojma, ce vi strejti BJ stejete kot sex, al ne?)

malo sem fous tipom, katerih punca je navdusenka oralnega sexa.

namrec, ni ga boljsega obcutka, ko se prebujas, se komaj zavedas sveta okoli sebe, in ko koncno das dva in dva skupaj ugotovis da… mmmmmmmm…. in nekok imam filing (vsaj po pricanjih kolegov), da je to pri njih malo lazje.

ceprav, se vedno mal trznem, ko mi kolegica z veseljem razlaga, kako ima “rada tica v ustih”.

ps- (i know i had a point with this post. ah well. grem po kavo.)

>moja mala garsonjera je razdeljena na tri dele:

· hodnik, ki je istocasno tudi manjei kuhinjski predel

· kopalnica

· in glavna soba, katero sem si pregradila v dnevno sobo in spalnico, z eno izmed omar tiste najbolj znane IKEA serije.

ker imam kabelski internet (optika ni bila vec na voljo v mojem bloku) imam v paketu kabelsko televizijo. tvju nikoli nisem dajala veliko pomena, zadnjih pet lettvja nisem niti imela. edina stvar, katero sem si najveckrat res zelela pogledat, so bila porocila, a tudi ta se da najdet na internetu.

vseeno, vljudno tecnarjenje dolocenih ljudi v mojem vsakdanu in poletna akcija dolocene spletne trgovine sta botrovala nakupu neke bigass televizije, s katero se se vedno spoznavama (jebote, kolko nekih gumbov in nastavitev!).

nazaj k omari.

zaradi tvja me sedaj ob prihodu v dnevno sobo pricaka cca 110 x 70cm velika bela plata, kjer je (na drugi strani omare) prostor za tv.

in ta bel del me je motil tak zelo, da sem prejle preiskala celotno stanovanje (med selitvijo so stvari letele v najblizje skatle, brez kakrsnegakoli sistema) in po vsaj 20min le nasla tiste stare in zaradi spremembe naslova neuporabne moo mini vizitke ter par wannabesociety kartic.

hitra skica, mal selotejpa in voila! omara je dogocasna ne vec.

/me likes!

>pogleda me z druge strani mize, s tistim svojim pogledom, ki me skoraj vedno razorozi (ceprav zadnje tedne mi obramba zelo dobro uspeva), in vprasa: "a si slucajno ze pozabla na tiste tedne na red bullu?"

nisem.

ta zena me je takrat tako zadela, da sem tri tedne prezivela na red bullih, grissini palckah in vlaku mb-lj. faxu nisem namenjala veliko pozornosti (kdo sploh je?), veliko bolj so me zanimale tiste zgodbice o njenem 5000€ vrednem gorskem kolesu, ki nama me je delal druzbo ob njeni postelji.
njena mala polkletna garsonjera se mi je takrat zdela kot neko zatocisce od realnosti, za naju takrat skoraj ni obstajalo drugih ljudi. njeni treningi, moje kofetkanje do poznih popoldanskih ur, setanje okoli ljubljane kljub mojemu ugovarjanju (jebala te okupacija), ter spontani odhodi do tromeje, kjer so naju pri sedeznici cakal boardi in flasa vodke.
ni nama bilo tezko.

stvar se je kmalu zatem koncala, z zeno sma se videvale in slisale se dolgo zatem, obe sma se preselili na svoj konec kontinenta, malo izgubile stik, a njene ustnice so se vedno ene najlepsih, kar sem jih kdaj poljubljala.
in ceprav sem prepricana, da ima trenutno v rokah ajfouna (zena vedno dala veliko prevec na mnenje drugih), pa se je sele po dolgih stirih mesecih spet pojavla na knjigi obrazov. prosnja po virtualnem prijateljstvu je bila sprejeta, kmalu zatem se mi pokaze obvestilo o novem sporocilu: "nehaj me poukat virtualno, raje me pridi pogledat v london. imam vodko."

*poke*