>Pekarna Blatnik te dni končuje s svojim rebrandingom in lansiranjem nove blagovne znamke Happypek.
Vabimo vas, da se nam v soboto (12.12.2009 ob 19h na Turjaškem gradu) pridružite na medijsko družabnem dogodeku, kjer bo predstavljen Happypek z vsemi svojimi izdelki in grafično podobo. Med nastopajočimi umetniki se bo predstavila tudi umetnica ustvarjanja s peskom, Ilana Yahav.
>ja, vem, da sma glih rekle adijo tamle pri astri, ampak morem te se enkrat videt danes. cist si me namedla. po domace povedano, solit se pejt. in ja, tud vem, da nimas pojma za tale blog, nisi ti za internet. ampak tolko, da ves. peta ura danes popoldan noce pridet dost hitro.
>doooolg nazaj je jonas prek twitterja rekel, da je od microsofta dobil par diskov windows 7 in da jih ima nekaj za podarit. ce si je kdo zazelel originalnih winsov mu je moral edino namenit en tvit s svojo srceparajoco prosnjo in obljubiti, da bo o stvari tudi nekaj spisal. (v tem primeru je torej bilo potrebno tudi imeti blog, al pa vsaj dokaj potrpezljive followerje, ki ne bi zamerli vsaj 20 tvitov recenzije winsov.)
izkusnjo z instalacijo winsov sem ze imela, in se mi res ni dalo se vse enkrat, ampak z ORIGINALNIMI winsi naj bi slo vse vredu, a ne?? instalacija je potekala brez zapletov, parkrat smo pritisnal next in dobro uro kasneje je to blo to. kar mi je najprej v glavo padlo? da se je vecina driverjev nalozila sama, tako da od asusa cd z driverji sploh nisem potrebovala. edini driver, katerega se moram najti, je za funkcijske tipke za glasnost. vse ostale delajo. cd je namrec skupaj spravljen samo za visto, na win7 ga niti ne morem uporabit. bedarija, ampak okej, bomo ze nasli.
in kako je win7 drugacen od viste? hm. ne vem se. • ikone so po defaultu VELIKO PREVELKE za moj okus, hvala bogu, da deluje isti princip kot v visti (Ctrl in kolescek na miski). • ozadja za namizje so se za mojo psihadelicno sestro prevec cudna (le kaj je njihov dizajn oddelek kadil, in ali nekaj tega dobim tudi jaz?!). • aero tema se mi tudi v visti ni dopadla, tako da smo ta transparentna okna ugasnal. “aero peek” zadeva izgleda veliko prevec kaoticna, do “aero shake” in “aero snap” pa tudi ne gojim prevelkih simpatij. • windows explorer je se ena izmed tistih “preprosto dela” funkcij. plus, za vecino medijskih datotek obstaja preview opcija. sicer sem vseeno instalirala everything, ampak tale explorer se mi vedno bolj dopade. • internet explorerja 8 se se vedno izogibam kot kuge in je na kompu instaliran samo za svrhe testiranja spletnih strani. drugace se strinjam z preimenovanjem, da je iex le orodje za dolpoteg firefoxa ali safarija. • novost pri windows live messengerju je ta, da lahko glavne funkcije sedaj vidite tudi v start meniju (slika). • stvari brez katerih lahko brez problemov prezivim: vse v windows live essential app pack, post-it notes (izgledajo extremno bedasto, in po namizju si res ne nameravam niti virtualno lepit rumenih listkov), windows media center (ceprav so vse napakice iz vista verzije spolirane in da kao naj bi vec tolkrat prislo do obesanja sistema, imam se vedno veliko raje vlc in winamp). • na zacetku mi je sel malo na jetra ta “action center” ampak se ga da nastimat tako, da ne tuli ob vsaki manjsi spremembi. • ziher obstaja se maljarda sprememb pri networkingu, varnosti, hardware-u in podobnih zadevah, ampak meni je trenutno glavno samo to, da brez problema delajo notepad, winamp, cs4 in internet. brez ostalega lahko prezivim.
najvecji plus, ki sem ga do sedaj odkrila, je ciste vizualne nravi: ta novi taskbar mi je fenomenalna pogruntavscina! sedaj se pac vse pogrupira (ce imate tko nastavljeno) in ikonce nimajo zraven napisa. kar v bistvu pomeni, da je taskbar poln majhnih ikonc, kar je super duper kul za minimaliste kao ja.
in evo. prejsni vikend sem na kompu imela PRVIC v zivljenju instalirane originalne winse. (sicer je s kompom ze prisla instalirana vista home edition, ampak le-ta je bila v portugalscini, tako da smo nalozli anglesko. potegnjeno s torrenta, itak. enter automated activation crack.)
a, kakor je bilo ze v prvo s piratsko verzijo, tudi to veselje ni trajalo dolgo. windowsi so se hteli aktivirat, sigurna v legalnost zadeve kliknem ‘da’ in… ja, nic. kljuc ni bil pravi. da naj poklicem microsoft help line in bojo oni pomagal resit. ampak ana ne bi bla ana, ce bi bolj verjela v pirate in njihove sposobnosti crack-anja. dol potegnem neki 7loader, instaliram, zazenem, napise ‘patch successful!’ in da je potreben reboot.
in ponovijo se tiste velke rdece crke ERROR izpred parih tednov. hvala bogu za asus recovery particijo! ponovna instalacija, do ponovne potrebne aktivacije imam se 22 dni, v tem casu pa ze dobim nekoga iz microsofta na linijo (po nasvetu jonasa, ki je izgleda imel iste probleme) in imajo, da uredijo tole rocno.
all in all? win 7 so kul, drasticnih razlik od viste ni, je pa zato veliko vec tistih “u, lej, ko res dela!” momentov.
>ive fantasized about this ever since i last saw her she knows what i want, its no secret i know shes drunk, triple vodkas were her poison tonight but i cant help not to follow, shes unbelievably attractive
shirt completely exposes her back, bathroom tiles are cold the familiar feel of her tongue piercing on mine its been a long time since we last kissed, yet i still know it shes always been a great kisser
i push her slightly so she sits down spread open her legs and kneel in front of her she thrusts her hips towards me wraps her legs around me in a drunken hurry . .
>zjutraj ob kavi, ko se svet se ne vrti in ko se mi se res ne da delat, takrat najraje preberem casopis. pa ce je to 3 tedne stara sobotna priloga, city magazin ali katalog za lidl. nekaj kar spravi malo crk v mojo, drugace dizajn orientirano, glavo. ko so pri delu zaceli dodajati tistih par strani the new york times casopisa sem ugotovila kako zelo pogresam brati novice v tujem jeziku. sej delo je vredu, in tudi se mi prav dopade narihtat tist velki format od casopisa v A5 verzijo (zakaj se nekateri stepete s casopisom samo zato, da pridete do kronike, mi ne bo nikoli jasno.), ampak drugace je nekaj prebrat v tujem jeziku. zadnja leta sem seveda bila navajena na portugalscino, in ni sans, da kje tle zahaklam público. new york times se sicer da dobit, ampak ga nikoli nisem sla iskat, nemski casopisi pa stanejo veliko prevec za potesitev te moje male razvajenosti.
in tle zelo prav pride spodaj opevani programcic!
eden najbolj znanih ameriskih dnevnikov, the new york times, je ze pred parimi leti na voljo dal svoj “reader”. takrat je bila zadeva sicer stabilna, ampak bedasta za uporabo. pred parimi meseci so to napako spremenili in koncno izdali 2.0 verzijo. kaj se je spremenilo? tista ta glavna stvar: navigacija! med clanki in med stranmi clankov se namrec lahko sprehajamo samo z uporabo smernih tipk. ni vec potrebe po klikanju za dostop druge sekcije. aja, interface je tudi malo lepsi in minimalisticn. 2.0, skratka. (ja, puno je sivih gradientov.) aplikacija je sicer na voljo zastonj, ampak za celotno vsebino se je potrebno registrirat (drugace imaste na voljo zadnjih 7 izdaj). gratis so dostopni samo clanki z glavne strani in biznis sekcije, krizanka, ter novice v slikah in videu (tu se mi se najbolj dopade oddaja city critic, kjer reporterji odkrivajo in predstavljajo dele in usluge mesta, katere drugace ne bi niti opazili. tokrat je, npr, bila oddajo o lost&found pisarni podzemne zeleznice. nekdo je res prinesel bankovec za 100 dolarjev kot najden objekt. sweet.). celotna vsebina je na voljo za priblizno 15 dolarjev na mesec, kar je se vedno veliko manj kakor priblizno 40 dolarjev, kolikor bi prisel ta cajtng v redni dnevni prodaji.
se tehnicni info: bazira na adobe air (s tem bo veliko folka opustilo idejo instalacije, a ne?), in obstajajo verzije za vse tri (najbolj znane) operacijske sisteme.
>it always starts out like this, my mistake your face looks familiar, i vaguely remember your touch fast-forward to the pounding of my heart and gripping of the sheets
dont hold your breath, dont see too much into this dont give me your number, i dont want a relationship youre not special
>prav preseneca me, da sem se vedno ljubosumna zarad nje.
pa ne ono bolestno lubosumna, tega se iz mene nikol ni dal zvlect. ja, so bile dolocene interakcije mojih punc, ki se mi niso dopadle, in takrat sem sposobna dolocenih grdih pogledov, malo bolj tecnih vprasanj in parminutnega ignoriranja. to je pa nekako ze to. ce mi je punca povedala, da tam ni bilo nic, da je vse skupaj bilo le v moji glavi, potem nisem nadaljevala. ne bom rekla, da me je takoj nehalo motit, ker itaq da me ni, ampak sem se drzala nazaj in scasoma je sla zadeva mimo mene. velikokrat sem ze imela prepire o tem, ali mi je res do osebe, ce pa nikoli nisem ljubosumna. da se tako kao pokaze naklonjenost do osebe, da ona le tako ve, da mi nekaj pomeni. tega koncepta nikoli nisem razumela. ce je tebi jasno, da mi nekaj pomenis, samo iz tega, ko sem jezna nate (ko pogledas ali se pogovarjas z drugo), potem je v najini zvezi (no, vsaj v mojem obnasanju do tebe) nekaj zelo narobe.
prav tako se mi sploh ne dopade, ce je punca s katero sem, pretirano lubosumna. ja vredu, pac pogledam, pa kaj pol?! ja, sla sem po njeno stevilko, in kaj?? to se ne pomeni, da se hocem pa kar dol dat z njo. okej, popravek. mogoce mi bo kaj tazga res slo po glavi, ampak to ne pomeni avtomatsko, da bom kaj naredila glede tega. in, a ni to poanta zaupanja?! da clovek pride do skusnjav ampak je tolko predan v zvezo, da na te misli ne bo reagiral? in ja, tisti prekleti “hocem bit edina v tvoji glavi!” stavek je tako bedast. ce imas ti probleme s samozavestjo, je to tvoj problem, ne najin. jaz delam na najini zvezi, in ne na najini zvezi IN se na tvoji samozavesti. nekaj truda bos mogla tudi sama v to vlozit.
torej, ja. najveckrat mi uspe te stvari dokaj hitro pometit pod prag. tale zena pa.. karkoli sma imele, pa ceprav nikoli uradno, je ze zdavnaj konec. vsaj z njene strani, pri meni se je samo zmanjsala intenzivnost obcutkov do nje. kaj pa bom drugega, ce je ze tolko in tolko casa v zvezi, se ima s to zeno fenomenalno, in ne izgleda, da se bo kaj kmalu spremenilo (skupno zivljenje, prstani, itd)?! sej ji privoscim. #ona je, takrat ko pac ni navelicana dolocenih zadev, srecna. in to se mi dopade. kljub temu, da je pac z drugo. ne pravim, da sem ves ta cas jaz bila samska, to ne. mogoce nisem v sexualni revoluciji, kakor B, ampak brez sexa in emocij pa tudi jaz ne morem. dejstvo, da so le-ta bila ves ta cas usmerjene v napacne osebe, je zanemarljive sorte. vsi nekoga izkoriscamo za nekaj, jaz sem te punce pac za moje lastne potrebe. nobeni nisem obljubljala vecne ljubezni, poroke, hise na obrobju mesta in macke. vse so od mene dobile le trenutek, pa ce je bil dolg eno noc, dva tedna ali 3 mesece.
kljub temu pa me se vedno malo stisne, kadar omeni, da sta bile kje skupaj, da gre k njej do sluzbe, da bo punca spet prespala pri njej, ali ko izgine za cel vikend, ker ga prezivlja s punco in raje ne moti idile z msgem meni za dobro jutro. ampak saj se pocasi privajam. celo pripravljam se do tega, da se sama recem ime njene punce. do pred kratkim sem vedno rekla “tvoja punca”, “ona tvoja”. s tem sem se, izgleda, poskusala distancirat od situacije, se mogoce podzavestno pretvarjat, da pa zadeva ni tako resna, kakor izgleda. ja. tle smo falil po celi crti.
kaj ves, mogoce pa bomo cez tri leta sle na kavo skupaj in bo vse “a okey”.
but dont you know i tried so hard to love you in my way its easy let it go..