>pri pivicku se nama je spet pridruzil marinc ameriske vojske, trenutno stacioniran na embasadi v ljubljani, jason.
pravijo, in glede na moja zadnja dva obiska tam je to skoraj res, da je postal pod skal’co ze pravi inventar. pogovor je stekel dokaj hitro, fant je le ze imel par jackov v riti, in arogantnost mu tudi ni prevec tuja. v tisti eni urci, kar sma ga z I imele cast imeti zraven, pa je povedal par cvetk, ki so samo potrdile splosno svetovno mnenje o americanih. oziroma, da ne bom koga uzal’la, o tistih tanajbolj neizobrazenih americanih, katerih vir informacij so fox news in glenn beck, nacionalni sport baseball in ideja o popolnem zajtrku peanut butter and jelly sandwich.

• obozuje, ko ga vrzejo ven iz kluba. tako kot takrat v zimbabveju, ko so se stepli s piloti (“fly boys”, top gun itd). zakaj to obozuje? se sam ne ve.
• po njegovem mnenju mu lokalnega jezika ni potrebno znat. ali vsi govorijo anglesko (kar mu gre v sloveniji zelo na roko, ker poleg kletvic ne zna ene druge besede), ali pa se morajo naucit. on je iz AMERIKE, on je glavni.
• nima pojma kdo je to michael moore, za filma “bowling for columbine” in “fahrenheit 911” se slisal ni. njegov retort? “a sta vidle film Yes Man?” ’nuff said.
• v vojsko je sel takoj po srednji soli, se pred 18 letom. popolnoma na lastno zeljo. to, da sta v vojski tudi njegov, sedaj ze upokojeni ata, in brat, to ni igralo nobene vloge.
• najraje bi, da ga nekje na terenu ustrelijo (tko, manjsa praskica, nic resnega, seveda). zakaj? ker bo dobil purple heart in moznost takojsne upokojitve, kjer bo do konca zivljenja imel placano zavarovanje in prejemal vsaj $600 penzije mesecno.
• brati zna zelo slabo, ampak on “pozna vse vojaske zakone in ti mu lahko pomagajo iz vseh situacij”. razen, ko je potrebno kaj prebrat, seveda. (te logike SPLOH ne kapiram.)
• sicer je glasoval za obamo (ena plus tocka v celem veceru), ampak ta “nuthead” ni naredil se nicesar, zato bi pri ponovitvi volitev glasoval za mccaina. ker “on je vsaj dal nekaj cez”. (ref: pow) (petnajst minus tock takoj.)
• o trenutni reformi zdravstva nima blage veze, konstantno je ponavljal neko cudno idejo, da bi si po tej novi reformi morali vojaki sami placati zdravljenje, ce bi bili v vojni ranjeni. (mogoce ne iscem na pravih naslovih, ampak o tem res nisem nicesar nasla. vseeno se mi zdi popolnoma nesmiselno, da bi kaj tazga sploh prislo komu na pamet!)

in ko je rekel, da bi brez amerike in njihove pomoci pri ujetju in usmrtitvi saddama husseina svet sel po gobe, takrat smo mi nas prelepi pogovor zakljucli. ko je videl sokirana izraza na najinih obrazih, in ko sem ga z njegovih minnesota naglasom vprasala, ce RES zeli, da gremo v ta pogovor.. takrat si je on zazelel se enga viskija in se odstranil.

in niti sekunde prehitro.

>pred parimi tedni sem prvic vidla fotografije by jaime ibarra. ne vem kaj tocno ima ta tip, ampak obcudujem njegovo sposobnost, da mu vedno rata tako dobro povezat motiv slike z neko besedo/frazo. vsi, ki smo se kdaj okol posiljali fotografije z dopustov, vemo, da ni tako preprosto spravit vseh tistih “vec 1000 besed” v eno frazo.

kljub temu, da se mi dopadejo res skoraj vse njegove slike (ene pac bolj kot druge, logicno), pa mi je tale spodaj med top 3 (title posta). mogoce zaradi tatujev, mogoce zaradi kompozicije, mogoce zato, ker me spominja nanjo in njeno fasado, da je oh in sploh tough.

zanimivo kako drugacna je, ko sma same. ko ve, da ji ni treba vec skrbet za folk okoli sebe in da sma tam samo midve. ja, ja. itaq, da bo rekla, da njo pa boli k*rac kaj si folk misli o njej, in bo to do neke mere tud mislila. (ta mera je vcasih za nas druge malo manj sprejemljiva, ce smo cist iskreni.) pac, ona ima trdo kozo, njen ne pride nic do zivga, bla bla. to smo ze vsi slisali, a ne?
in nikoli ne bom pozabla njenga izraza na obrazu, ko sem se na posteljo ulegla brez majce (ona je bila do vrata pokrita z rjuho). in tistga stavka “kaj ti ni nic nerodno? a ni kao, da ko si zaljubljen, da ti je mal nerodno?”

ne vem, ce je zaljubljena, ampak obnasa se ze tako. in ne vem tocno kaj cutim jaz, ampak vem, da jo hocem imet zraven sebe.
se posebej zjutraj, ko je cela zmackasta, ko se na tisti fenomenalni nacin privije k meni, me objame, dam glavo v tisti del, kjer se njen vrat stika z ramo, in njeni dredi padejo na moj obraz. ali pa ponoci, ko se skoraj istocasno prestavma z enga boka na druzga. in kljub temu, da je ona na veliko oznanla, da pa mora ona bit noter v zlicki, me sedaj na veliko objema od zadaj. in vedno me zbudi, ko me ponoc, skoraj med spanjem, lupcka po vratu. in ne, ne pritozujem se. ponavadi mi je zal, ko nazaj zaspi par sekund kasneje.
in vem, da mi je cudno, ko je ni zraven. in cudno mi je, da zjutraj zraven mene ne lezi tista crna nadlezna zival (ki je po svoje tud dokaj kjut v svoji pateticnosti, ampak tega se ne prizna naglas! halo?! a nismo tough??), in da med potjo na wc v zadnjih dveh dneh nisem stopila v beli izpljunek onga tovornjaka.

fali mi to. fali mi ona.
komaj cakam, da se spravim na cüga.

>i missed u, too.

>pravijo, da ce ni nobenga v sobi, da sploh noce noter jet. zdaj, ko sem jast tu na pocitnicah (ce ne stejemo dejstva, da se dnevno igram kmijete *argh*), je konstantno pod posteljo.
se ponoci ne da mira. lahko zaprem vrata ampak si jih bo odprla, prisla k postli in dala glavo na moj pouster. seveda me vedno skor kap, ko odprem oci in vidim tam njen gobec. recimo, da bi raje vidla kaj druga ob 5:30h zjutraj.

>mine. once.
now youre nothing but a hashtag.

© jaime ibarra