>po eni strani te ta oseba ocara z vsem kar imajo na razpolago. z vsem tistim, kar oni drugi osebi kao ne pokazejo. ce ze pokazejo, pa mogoce ne v takih extremih. njihov smisel za humor, njihovi interesi, ki so na koncu isti tvojim interesom (a jih mogoce samo priredimo?), tisto pozelenje po telesni ljubezni (okej, po sexu), ki kao “doma” ni vec tako domaca, ce pa je, pa preprosto hocejo nekaj “novega” in “drugacnega”..

in jebemu, kako je ona dobra pri temu.

kao da prej se ni bila z nobeno zensko. ampak se vidi. vidi se, da je experimentirala. vsaj v glavi, ce ze ne v resnicnem zivlenju. ko je dala svoje prste na tisto tocko, takrat je njena domisljija delala sto na uro, nikogar razen nje ni bilo zraven, in takrat, tocno in samo takrat, je ona dozivela tocno tisto kar je hotela.

in mogoce, samo mogoce, bo kdaj to ratalo meni.
da se bo pocutila kot tocno takrat, ko se je ugriznala v ustnico samo zato, da se je ne bi slisalo. da bi bila tiho med tistim trenutkom, za katerega bi jaz sla pes iz vica do za wtcjem. ko je bila tiho samo zato, da ga ne bi zbudila med njegovim spanjem na kavcu v dnevni, z daljincem v roki.

ampak vsak vecer gre ona nazaj k njemu.

in kaj naj zaj? nic.