>ker sem se, tako kot velika vecina slovenksih blogerjev in blogerk, odzvala vabilu blogorole in se (ponovno) vpisala na njihovo listo, sem prejsni dan dobila mejl, da naj nekaj napisem o temi tedna, izgubi nedolznosti. seveda tega ne bi naredila brez vsaj malo sigurnosti o zagotovljeni slavi, ce na koncu izberejo moj post in ga skupaj z ostalimi sprintajo v blogorolini tiskani izdaji. izdaja, ki je jaz sicer ne bom nikoli vidla, ker dvomim, da posiljajo na portugalsko. no ja, bom vseeno precej lahko zaspala ze z vedenjem, da bom to mojo drago izkusnjo delila z pol slovenije. (kao)

torej, izguba nedolznosti. kako se je to izpeljalo pri meni.
takole bom povedla – kljub temu, da je izguba nedolznosti definirana kot “pretrganje deviske kozice pri penetraciji penisa v noznico”, ki se je pri meni zgodila pri (poznih?) 15 letih, bom raje opisala mojo RESNICNO izgubo nedolznosti. a obstaja se kaksna druga?, se vprasate. moj odgovorje da. preprosto zato, ker sem malo za tistem dozivela “razsvetljenje” in mi je od enkrat takrat naprej jasno, da sem lezbijka. v tem pogledu clovestvo resnicno rabi moske. (hehe)

izgube nedolznosti z zensko pa se, na zalost, ne spominjam dobro. kaj cmo, stuk je baraba. vem, da se je zgodilo v tvoji studentski sobi, na tvoji postelji. hvala bogu, da nisi imela cimre. naslednje jutro si mi prinesla sveze stisnjen pomarancni sok, se vedno ga asociiram s tabo. po tistem sma ostale prijateljice se kar nekaj let, a kasneje se je najin kontakt izgubil. mislim, da je bolje tako.
tjasa, ce kdaj prides na tale blog, daj mi povej kako je bilo.