>pri zekotu smo nekateri twitterasi (@lacn, @tamejhna, @alivea) ze skoraj del inventarja, zato smo se vceraj odlocli, da ponovno prevzamemo naso vlogo. pridruzlo se nam je se par obcasnih (@sechoman, @allinaaa, @symru, @betmenka) in na easy vecer se je lahko zacel. in ko recem “na easy”, mislim tocno to. vceraj sem (med spremljanjem rokometne tekme skupaj z natakarji) po vsaj 10-ih letih igrala clovek ne jezi se. napisano zveni malo bedasto ampak prevlada rumenih in modrih je bila tako sladka, da je bilo nemogoce smanjit osjecaj.
edini razlog za najdbo te igre (katere naslov vodja zelenih po petnajstem sprehodu svojih igralcev nazaj v bajto ni hotela vec upostevat, hehe) je bilo iskanje meni vsecnega trilerja po zekotovi knjiznici. mislila sem, da bo naloga malo manj naporna, vsaj glede na stevilo knjig. sicer sem nasla dve knjigi (stuart woods – santa fe rules, len deighton – berlin game), ampak stevilka bi lahko bila vsaj 5x visja, ce bi le znala cesko in/ali francosko. alas.
vecer se je zakljucil standardno, na metelkovi.

moram pa omenit cukanje za rokav s strani @lenasardela in njenih artsy kolegov (skoraj njena celotna blogrola je bila zraven). hvala bogu, da sem jo srecala tam, ker danes ob 8h zjutraj sem trdno spala. malo se se navajam na dejstvo, da me folk pozna zarad bloga (*waves*). le zakaj bi kdo bral tele budalastine?!
in se tole, pa prosim ne zganjat hrupa zarad fousije, DOBILA SEM PIN!!