>ko sem leta 2004 prisla na portugalsko, preko programa EVS, sem v sklopu mojega prostovoljnega dela imela par mesecev po prihodu cez tudi vodenje mednarodnega workcampa (=tabor?). sicer sem imela kao nekaj izkusenj v tem (iz prejsnih sodelovanj z mladinskimi centri stajerske regije), ampak na portugalskem se stvari delajo drugace.
mislim, da sem se takrat naucila frazo “é portugal.” (= je pac portugalska.)
ena izmed udelezenk tega workcampa je bila tudi gaby iz meksika.
ona se je sicer spravla celo evropo prepotovat s pomocjo networka a la couch surfinga (ne spomnem se tocno kterga je ona izbrala), ampak tudi na kaksen workcamp je pametno jet. itaq je potrebno samo do destinacije pridet, potem pa imas tista dva tedna placano in posteljo in hrano.
do takrat in od takrat dalje se nisem vidla ene osebe tako navdusene nad nogometom! zena je imela zogo v roki celi cajt. zamenjala jo je samo za copic. (nekaj se je barvalo in pleskalo.) vasica, kjer je bil tale workcamp, je imel tocno tist teden nek nogometni turnir. enkrat ponoci, ko smo se odpravli na obvezno pivicko v kafic, je gaby naenkrat izginla. nasla sem jo na igriscu, kjer je “z levo nogo” zdriblala celo ekipo. v tistem momentu nisem vedla al naj se smejim (celo ekipo, ljudje!) ali naj se fajn pocutim, ker je potem skocla men v objem. izbrala sem c) oboje.
prav tako do takrat nisem vidla ene osebe tako navdusene nad petjem. okej, vecinoma je res pela samo tiste njihove mehiske pesmice (a la mariachi), in vsake tolko nam je sla ze ornk na jetra (zena ni pela potiho.), ampak da ima glas smo se strinjali vsi. ce bi jo bla kaj razumela, bi bilo se boljse. spanscina mi je takrat bla spanska vas. (ti-hii)
da ima zelo dobro rito smo se tudi strinjali. neki italijancek se je strinjal celo tako zelo, da mi je prisel cestitat. (aja, a sem pozabla omenit, da sma ga z gaby nekaj srale? no, ni tako pomembno.) par dni kasneje se je taisti spremenil v totalnega italijanski-macho-pol-kile-gela-v-laseh tipa, kateremu sta dva lezbicna para parala zifce. izgleda je pricakoval, da bo on center vesolja tam. naaak. ce bi on vedel, kako zelo na dnu lestvice je bil, bi se se dandanes slabo pocutil.
ah, da se sploh ne menimo o njeni obsesiji fotografiranja. v tem totalno premaga mene in mojo identiteto japonskega turista! okej, najveckrat so to slike nje same (self-obsessed much?) ampak tud nas ostalih se ni usmilila. workcamp je trajal dva tedna, mislim, da sta vsaj 2 cdja slik! plus, tistih par mesecev, ko sma bile skupaj, je nardila se vsaj tolko, ce ne vec. kljub temu, da se ji je fotoaparat pokvaril in je potem uporabljala mojo trotl kamero.
poanta tele zgodbice?
danes sem v posti dobila povabilo na njeno poroko konec marca.
ve kdo, kje se dobijo najcenejse karte za gor? mogoce bi me pa mikalo prodati ono sliko done suzette (interna fora, sori) in koncno kupit karto. (T, grema? polaca tudi naj bi uletela.)
