>kolikokrat se vam je ze zgodilo, da preprosto niste nasli mp3ja za tocno tisti komad (ali verzijo le-tega), ki ste ga pravkar vidli na youtube?
no, sedaj vam ni potrebno vec iskat. dvdsoft vam 4minutni komad dol potegne in pretvori v manj kot minuti.

>sla po plastiko in tipu A ni uspelo mi podatkov z diska potegnat.
ajoooooj.
slo je vsaj 6 mescov dela.

ceprav, najbolj mi gre na k*rac to, da imam od rojstnega dneva LANI externi disk, in da niti enkrat nisem naredla back-upa.
a SLUCAJNO kdo pozna vecjega idijota kot sem jast???

ps- Ve, velik se imava za menit. kdaj uletis? jst. te. rabim.

>sicer kmetiji, ki ima tenis igrisca, ali ipaq.. kaj te ofce delajo pod oknom??

>pravkar nazaj iz stacune sospc, ki se mi je se vceri zdela kot lifesaver. danes se mi zdi, kot pogrebna sluzba.. za moj pogreb.
prisla tja z dobrim namenom, da vzamem podatke z diska in jih pustim, da do jutri v miru nardijo stvar do konca in dajo men moj predragi komp nazaj. ko uletim vidim najprej celi komp v petnajstih delih. to ze ni mogu bit dober znak, a? tip A rece, da je vceri komp delu normalno, potem pa se je sred ponovne instalacije service packa (zakaj je to blo potrebno ne vem, me tud ni zanimal) ugasnu in ni hoto vec nazaj przgat. in da so vsi usbji kaputt. tip B je neki uzadi skaku od kompa do kompa in prikljuceval nek mali diskic. cez par sekund mi je kapnal, da je to bil diskic iz mojga kompa. in da se ne odziva. da je hipoteticno kaputt. tip A rece, da bo dal komp se bolj narazn in pogledu, ce je plata okej al ne. da se bo tip B z diskom ukvarju, in bota vidla kaj lahka naredta. da naj pridem jutr nazaj.

grem iz stacune, preklejem vse kar mim pride in vsakogar, ki mi gre po glavi, 200m kasneje me poklice tip A in rece, da naj pridem nazaj, ker ima odgovor za probleme.
slabsega filinga se v zivlenju nisem mela kot na poti nazaj v trgovino.

vstopim noter, tip A me gleda z onim “sori, ampak pacient ni prezivel.” izrazom. strah me je tok ratal, da je za znoret.

in potem mi pokaze. tisti velki crni flek, kjer je izgleda vceri neki zagorel. na plati. tak nekje bliz lukne za slusalke. in potem je sel tud touchpad. in izgleda se je vse skupi speljalo vse do diska.. ki je zaj neberljiv. (ceprav je tip A reku, da bo probu neke elektronske dele zamenjat in spravt podatke dol. jutri zvem usodo mojih naslednjih dni.)

jutri grem vzdignat 2kg brezvredne plastike in zic, ki jih ne morem niti za en kozarc vode zamenjat. a bom vseen mogla placat okol 50€. super. fenomenalno. fucking fenomenalno.

JEBENO FAJN!

now if you would excuse me, i need to go shoot myself……….

>kako se pocutim.

“Ah, jebeno, prazno…”

>ker mi se vedno popravljajo komp sem spet pri E in berem mejle.
tak zelo cudn filing je ne met kompa. tist, da do ptejle nismo mel neta doma me je itaq mal brigal, sej so druge mreze na katere se da povezat. ampak da ne morem niti muske poslusat, dizajnat (lej, nov glagol!) al pa bedcarije v xpadu pisat.. to pa mi res ni slo v glavo. ni in ni slo, pa ce sem se na trepalnice postavla! (ne bo slike te akrobacije, se mi je ciiiiist po nesreci zbrisala, pardon.)

potem mi ona rece, da zadnje case ne pisem vec tako velik. da sem prej velik bolj se v detajle spravla. in je nekok res. pa kaj cem, ce se mi pa ne da. se mi zdi, da sem vse ze vsaj stokrat povedala in napisala. tak je to, ce je zivljenje rutina. in se mi zdi, da moje je. in hocem ven iz tega. nocem vec rutine. nocem vec kar par stvari.
in vedno, ko imam te zanimive zivljensko spreminjajoce misli, se spomnem na eno iz preteklosti, ki mi je v faco rekla: “ti si prevec prpa, da bi kdajkol karkoli nardila, kar bi te cist mogoce spravlo iz tvoje komfort zone.” rutina je komfort zona, ce se ne motim.

kaj blebletam?
sej ne vem.
a vem, da rutine pa nocem vec.

>komp mi je crkno.
zalaufa se normalno, dam moj bios pass, ko se zalaufajo windowsi gre pa vse v maloro. tipkovnica neha delat, usbjev ne prepozna, volume ikonca je tud nekje v tri pm (kar je she najmanjshi problem).
kaj naj jst s kompom, ki nima tipkovnice??
ja, nalozhi windowse she enkrat. bom, takoj, ko zamenjam dvd-rom. za tega vemo, da je crknu zhe prejshno stoletje.

grem se shetat po mestu in probat najdet en normalni servis, kjer mi za popravilo ne bo treba prodat ledvice.

>moja mlajša sekica bo totalno ponosna name, ampak recimo, da tole ni zarad nje. al pa je. upam samo, da ne bom jutri cece začela poslušat! to bi bilo pa že ornk preveč zame.

u tvome oku ostale so nade moje sve..

saša matić – sve je na prodaju (video)

>tolko, da se razumemo – prispela sem vredu, popizditis dobila v prvi uri nazaj na portugalskem (jebeni porto metro, kdo si je ta koncept izmislu?! bi ga blo treba ustrelit!), zaj sem se pa že kao ustalila spet nazaj v to živlenje.

opišem celotno potovanje v slovenijo, biti tam in potovanje nazaj na portugal enkrat čez teden.

za zajle vas pa zapuščam z današnjo filozofijo: zanimivo, kako se človek vidi v slow motion stopit na pasji drek, je pa totalno nemočen to NE nardit.

>sem na letališču. in imam samo še 6h do check-ina, 7:30h do odlaska avajona nazaj na portugal.. in nazaj v realnost nekako, a ne?

se vidimo tam.. jutri, pojutrišnjem, ponoči, naslednji teden, in kaj veš, mogoče tudi čez 3 mesece.

ps- zakaj ta hudič od mytmn.pt nikol ne dela takrat, ko bi mogu?! kak naj pa zaj msg nazaj za vrat pošiljam?? :/