>včeraj se je v mestecu agueda, organizacija d’orfeu, začel festival “koncertnih petkov”. prvi koncert, na katerega šle tudi z mojo, je bil koncert skupine gaiteiros de lisboa. skupina 8 tipov, 4 velkih bobnov, par frulic (takšnih in drugačnih, prevladujejo kanalizacijske cevi) in besedila, ki 95% namigujejo na sex. tudi nun iz santa clare se niso usmil’li.
zelo dober koncert!
spodaj video iz 2006 koncerta na festivalu svetovne glasbe v mestu sines, na temle linku pa še ene par drugih.
moja ima na svojem kompu enega izmed njihovih cdjev, bom dala naslednji teden na neta in si ga boste lahko tam dol potegnili. link sledi.

tko btw, beseda “gaita” (iz katere izhaja beseda gaiteiros) ima tudi tiiiisti pomen, tako da si resnični pomen imena skupine zamislite sami.

>še ena skrivnost razkrita.
če vas je kdaj med nakupovanjem (ali večurnem sestavljanju enga preprostega stola) zanimalo od kje ta čudna imena (BESTA, HEDDA, BJARNUM, LERBERG, INREDA, EKTORP, GRUNDTON, BERTA, KARNA), tukaj je odgovor!

razlaga čudnih imen pohištva tvrtke IKEA (wiki):

mnja, kdo se je odločal kaj gre kam (otroške zadeve in sesalci??) je imel veliko domišljije!

seveda pa se tudi tem iznajdljivim švedom prigodi kakšna smešna in morajo izdelke preimenovati. npr: v nemčiji so morali preimenovati stol GUTVIK (fonetično gut fik, alias gut fick)in a avstraliji mize JERKER.
obstajajo še FARTFULL klopca, BESLUT stol, SVINGA viseči stol, MALM serija pohištva za spalnico, MUCK škatle, SLABANG budilka, NIPPER mlinček za začimbe, INGOLF visoki stol, LESSEBO kavč, itd.

>..pri delanju kapućina!

>video verzija:

Jim Gaffigan.com

>zelo velikokrat se mi zgodi, da sem tako ‘v’ delu, da sploh ne opazim, da se mi je winamp lista že zdavnaj končala in da muzika sploh ne igra več. tako sedim s slušalkami v ušesih in poslušam brnenje računalnika.
in kaj sem naredila zajle, ko sem ugotovila, da se mi je spet naredila ta ista stvar? nič. še vedno sedim tu, s slušalkami v ušesih in poslušam brnenje računalnika.
tolko o proaktivnosti.

(hehe, kolko da-jev!)

>ker nama je v petek zmanjkalo časa (par rund backgammona je dokaj time-consuming zadeva) sma se v soboto spravile v kino. v planu je bil film Charlie Wilson’s War, ampak ker so imeli isto idejo čisto vsi pubertetniki mesta so bile vrste do stopnic in ponudba kart je bila že pri -2%. kako jim je uspelo prodati več kart kot imajo prostih stolov vedo samo portugalci.
odločitev je padla, da si boma film ogledale doma. na hitro sma šle še v shopping, ona si je kupila nov lanž’re, jaz pa en hot ‘n creamy swirl. dve kepice sladoleda v mikrovalovko, smetana in kakao. njami.

I Am Legend (trailer)
še eden izmed tistih “buuuhuuu, vsi so umrli, jst sem edini na svetu, in ker me bo drgač mrtva žena po glavi s kijem se ne bom ustrelil, ampak se bom raje menil z lutkami v video trgovini in nadaljeval z iskanjem cepiva proti temu virusu, ki je že itaq celo populacijo planeta ubil” filmov. (details may vary.)
torej, o čem se gre film. emma thompson izume cepivo proti raku, ki ima na začetku fenomenalne rezultate. kmalu gre vse k vragu, cepivo se spremeni v virus, in kmalu le-ta postane tudi airborn. glede na podatke iz dialoga naj bi na svetu bilo 5 ljudi imunih na virus, 90% ljudi naj bi umrlo, ostala populacija je preimenovana v ‘hrana’.

knjiga, po kateri je priredba, so v film do sedaj spremenili že dvakrat. ni čudno, da se mi v tej mlaki “zombies rule the world, yet one man/woman still stands to save the earth!” filmov zgodba ne zdi popolnoma nič novega.
will smith mi je drugače okej igralec, njegovo telo tud ni slabo (me like big strong black man, ahem), ampak mi kljub zelo dobri fotografiji (in par komičnih prizorov) film ni bil preveč všeč. sicer ga ne mislim zbrisat z diska, ampak na top 10 listo pa si tudi ne bi dala.

>(tole bo hitro, ravno tolko, da spravim tale glas v deveto vas.)
čeprav je moja ljubezen do blogspota neizmerna in ne more nihče in nič priti med naju, pa sem vseeno začela malo gledati okoli po domencah (no pun intended) in gostovanjih.
in čeprav vem, da jih obstaja na maljarde, se trenutno opiram na moje rojake, ki imajo preveč placa in ne vejo kam z njim. (izgleda tista p0rno kolekcija le ni tako velka, a?)

sidro že imam, samo luko še rabim.
vse “ponudbe” in vprašanja na moj imajl, freeeky pri džimejlu pika kom.
hvala!

>kaj se norca delate, al kaj?! od kdaj sem jst prva na katerikoli lestvici?!?!
(oziroma, kje morem klikat, da ne padem takoj zajle spet nazaj na zadnje mesto?? hehe)

>od mene že zelo dolgo (oziroma, od lani!) nista dobila nič, se vama oproščam. ampak med huronskimi napadi kašlja in vročine se mi je samo dvakrat uspelo spraviti iz postelje, in na žalost tudi ta dva izhoda (hehe, zvenim kot “prosti dan v vojniku”) nista bila najbolje planirana.
trenutno sem zadaj z parimi stvarmi, tako da bo blog na petnajstem tiru. se oproščam. kao. mogoče. malo. al pa ne.

torej, prvi izhod: sku-janje pri 1988m
z mojo sma se spravle na serra de estrela. oziroma po naše, gorovje z najvišjo gorico nekje pod 2km, ki ima na vsake kvatre sneg. in letos je bilo to leto! ker jast že od 2003 nisem vidla snega sma se seveda spravle tja gor. božično darilo za naju? tudi če ni to uradni opis, se mi dopade kakšen vpliv je imel izletek na najino zvezo. yay!
spodaj malo slikic, ker se mi ne da veliko pisat. samo tole vam povem: portugalci se še niso naučili sestopit s sedežnice! ko bi jih vidli padat! vsi po vrsti, hehe.

ah, ps- ima kdo kakšen poceni hosting plan? vem, da se jih da puno najdet na netu, ampak trenutno se fixiram na kazga dobrodelnega… *wink wink*

>uf, dnevi so tko kratki. vso tole letanje okoli za darili (no, bit družba moji, da ni potem tečna, hehe) je izčrpajoče in mi gre malo navzkriž z mojimi plani. kljub temu, vredno!
včeraj se je pri familiji moje odpiralo in dajalo darila. ona dobla maljardo svojih (velka familija, velik daril, logično), in tudi zame našla (še) dva.
mp3 player. jaz sem si po zelo dolgem času kupila enga pred parimi tedni, se končno navadla na idejo, da nima opcije shuffle, ga vtaknem v čarunalnik v njeni pisarni… in mi ga virusi onesposobijo. če kdo rabi kos plastike naj se javi. lahko si zamislite moje veselje včeraj, ko sem spet dobila namišljenega prijatelja za sprehode po mestu.
drugo darilo pa je bilo največje presenečenje ever. (kako točno si ona zapomni te stvari?!) portable verzija igre backgammon! tako z magnetki, da mi checkerji ne popadajo z plošči! ker mi je brezveze to igro igrati na netu/računalniku je ne igram veliko, ampak sem totalni navdušenec!
če ste kje v bližini, in če vam je do par iger backgammona ob čaju, do drop by!

ah! spodaj je tudi slika najinega zimproviziranega xmas drevesa. ker nama plastika ni po godu in ker se nama prave smreke tudi ni dalo sekat, sem včeraj božične lučke (ja, te pa sma dale gor, d0h!) napeljala po vazi z nekim šipkovimi vejicami. morte priznat, da je izpadlo dokaj kjut!

..in ker je sašo rekel, da nikoli ne dam gor slik moje, je spodaj (meglena) slika nje na postelji v spalnici. (da ne bo kdo rekel, da sma farbblind, ker ni res!)