>včeraj sem morala poslati en računček in seveda je na vrsto prišla komanda “save as pdf”. s to opcijo sem imela probleme že z b2tr verzijo office ’07. na žalost trenutna shekana verzija ni prestala windows genuine advantage testa, tako da mi tega vtičnika ni bilo ‘dovoljeno’ potegnat z windows update strani. barabe.
ker adobe še ni naredil updejta za kompatibilnost verzije 8 z office (ali visto), je bilo potrebno poiskat ali patch za wga ali preprosto ta vtičnik. prvega nisem uspela najdet (so vsi bli malo out of date), drugih pa je bilo na i-mjuli puno.

aja, in še nasvet za naslednje dni:
09-F9-11-02-9D-74-E3-5B-D8-41-56-C5-63-56-88-C0

>danes od mene na žalost ne boste dobili veliko. še vedno skoraj spim. nazaj na portugalsko sma priletele šele v ponedeljek zvečer okoli 20h, in takoj se je začela najina avantura po portugalskih javnih prevozih. to jest, po manjkajočih portugalskih javnih prevozih. vsaj na ponedeljek, ki je istočasno DAN PRED praznikom.

da razložim.
uletima v porto ob 19:55. pilot je, po moji logiki, kar parkrat letel hitreje kot je po pravilih. edino to je možna razlaga zakaj smo šli iz girone 20min prepozno a vseeno prispeli v porto pravočasno.

če še niste bili na novem letališču v portu, potem vam lahko povem, da je zelo čuden. zmeden je. checkine najdet še gre, wc tudi, a pot do metroja je avantura. zelo hitro se zgodi, da zavijete narobe in ste v -2 med parkiranimi avtomobili. metro je na levelu 1.
ko človek že zgubi pol živcev pri iskanju metroja, izgubi ostalo polovico pri nakupu karte. najprej je treba skapirat, da je letalšče v zoni C4, železniške postaje pa v C1. to sicer piše na mapi ampak je zelo nečitljiva, vsaj v primerjavi z lizbonskimi in barcelonskimi mapami.
ker sem navajena na lizbonski metro sma kuple dve karte. to jest, dve vožnji na eni karti. napaka. kakor nama je kasneje povedal oni tipo, ki čekira karte (hvala bogu sma mogle jet dol na postaji, kjer naju je “dobil”). poleg tistih navodil (1m x 0.5m dolgi list na steni, ki ga nihče ne bere!) je tudi mičkena slikica, kjer kaže, da more vsaka osebe imet eno karto. če kupiš karto z dvema vožnjema sta to dve vožnji za eno osebo, ona druga oseba se lahka pod nosom obriše. ker je ena vožnja veljavna 1h 15min, tako da nama v drugo karte sploh ni uspelo validirat. bedarija na višku.
eno postajo pred najino uleti oni, ki čekira karte, medve se nardima butaste (v tem primeru nama ni bilo potrebno igrat velik, ker nama res ni blo nič jasno), tip se naju usmili globe 45€, morale sma samo kupit še eno karto in jo validirat. no ja, nama je vsaj ostala še ena vožnja na prvi karti, bomo že ponucali nekako.

iz metroja pravac proti avtobusni postaji v centru porta, bus sma imele ob 22h. ali tako sma mislale! ko pridema na avtobusno ni tam nobenga. že to ni izgledal dobro. do busa manjka 15min in so vse blagajne zaprte? njiet gut. slučajno se točno takrat prikaže nekdo na drugi strani šipe na blagajni in nam pove, da ni NOBENGA BUSA V COIMBRO PO 21h! kaj si ti ja fukjen! kaj se norca delaš? pa ne moreš bit resn? ponedeljek je! porto je velko mesto! coimbra je kao velko mesto! kak ni busa po 21h??!?
in ga res ni. sma pregledale vse vozne rede, ki so jih mel polepljene po stenah, in preprosto ni busa po 21h za v coimbro. to jest, od porta, ki je na severu države, ni proti kateremkoli mestu malo južnije po 21h nobene povezave! (če boste kdaj kupovali karte za porto in hočete še kam jet isti dan, prosim računajte na to!)
naslednja ideja je bla, da grema nekaj pojest, ker je kao en vlak ob 23h. po brezvezni hrani in kofeju (o kofeju v barceloni bom pe rekla kakšno v naslednjih dneh) sma vzele taxi do postaje campanha, ki je na drugi strani mesta. itaq. z veliko slabe volje (pardon, ampak meni ni bilo logićno spljoh in sem to moji povedala tolk velikrat koker sem lahka), slabo vreme tudi ni pomagalo (deževalo je in mrzlo je blo) najinemu vzdušju, se pojavima pri okencu, kjer je en tipo štel denar. spet dober znak, da so bile vse blagajne zaprte. jaz sem se že križala in si zamišljala bowling for columbine scene, če mi ne dajo okej odgovora.. ko tipo reče, da pred 01:20 ni nobenga vlaka v coimbro.

em. kaj? a si mi ti pravkar povedo, da iz porta do coimbre ni na PONEDELJEK po 21h niti enga busa niti vlaka?? če bi se menli o soboti ali nedelji bi blo še kao razumljivo, ampak danes je ponedeljek. ne moreš bit resn. niti pod točko razno.

no, je bil en.
ob 23:00 iz porto campanha, ki pride v vila nova da gaia ob 23:06. čakaš do 00:06 in greš do aveira. prideš tja ob 01:09 in čakaš do 02:16, ko se končno usedeš na zadnji vlak in uletiš v coimbro ob 02:58.

počakale sma do 1h, jast zmrzovala v čakalnici (v barceloni celi teden vsaj 26C, v portu največ 3C!), ona brala knjigo, obojestransko sma se živcirale, kafići vsi zaprli ob polnoči, na postaji niti enga avtomata za kofe, itd itd. skratka, bil je raj.
domov sma prišle okol pol petih.

zaključek: portugalski javni prevozi so sranje.

jutri: absolutely no leg room in milijon evrov na ryanairu, ter katalonski način gradnje z legalno marihuano

ps- poslikanih je bilo 1598 slik. my little personal victory.

>včeraj in danes sta v znamenju pripravljanja na barcelono.

– mejl je že bil poslan kolegu, ki naju pride pobrat na letališče v gironi.
– prečekirale sma, da je res dovoljenih 15kg v check-in in 10kg za on-board prtljago.
– nekako nama je uspelo skapirat kolko je 100ml in izgleda boma vodo kupile v check-in zoni. (če niso to butasta pravila, ej!)
– sprintana je mapa za barcelono (čeprav sem ziher, da se jo da dobit ali na letališču ali v najbližjem turizmu)
– prekregale sma se skozi mojo tečnobo, da v muzeje nočem in da jo raje počakam zunaj v kafiću ob pivu. izgubila sem, seveda, jaz.
– pregledale sma vreme na 3 različnih straneh. na dveh piše, da bo vsaj en dan deževalo, in na eni, da bo sončno za znoret. verjamemo američanom, nemcem ali špancem?
– napolnala baterije butl kamere in zram vzela še eno extra 1gb kartico. mogoče jo bo moja druga osebnost (japonski turist) potrebovala.
– izpisala naslove za pošiljat kartice. če čete, pošljite mi naslov na moj džimejl naslov.
– kupile sma karte za vlak do porta, grema jutri ob 15h.

sedaj grem pa pakirat.

mogoče se beremo jutri, ali sredi tedna. poročam, če bo kaj extra zanimivega. drugače se fajn imejte do naslednjega tedna,

..adios!

>

MOOD / go-getter
living life two steps ahead of the rest, they are racing ahead. sometimes they need to be told its good to slow down.

HABITS / new wave puritan
they are strict, organised and ever so neat – they practice the art of self-discipline. they like things done simply but with an yes for detail.

FUN / escape artist
they are forever slipping off, getting away from the rat race, and recharging those batteries. independent, and thoughtful – they know themselves well.

LOVE / touchy feely
love for them is about human contact – the nitty gritty. they are very physical – a high sex drive demands plenty of attention.

imagini.net

>

(zgornji quote nima realno gledano nič s postom, ampak me je par besed spomnilo na nekaj čisto drugačnega.)

zeeellooo dolgo nazaj, ko smo še stanovali v celju (v novi vasi, preden smo se preselili na otok, in predem smo se preselil v prestolnico piva, laško), so imeli sredi mesta neki sejem. enega izmed tistih novoletnih sejmov, kjer prodajajo najrazličnejše igrače in stvari, brez katerih otrok pač ne more funkcionirat, in če ne dobi točno tiste igrače bo imel travmo do konca življenja. vsaj zdi se mi, da je to pisalo na enem izmed tistih stendov. moj spomin ni najboljši in velika verjetnost je, da sem si to izmislila.
no, in takrat sta mene in starejšo sestro (mlajša sestra je v tistem času še skakala po očetovih jajcah™) starša držala na dokaj kratki vrvici, kar se tiče daril, in sta nama o roke porinla ne-vem-točno-kakšno-vsoto-denarja. a la, “če kaj želita, si kupita to sami.” zdi se mi, da sta naju hotela naučiti odnosa do denarja.

tistega sejma se še vedno krvavo spomnem. na enem izmed tandov so prodajali eno stvar, katere imena se ne spomnem, lahko pa povem funkcionalnost. bila je igrača. to je jasno. ampak igrača, ki me je navudšla popolnoma. ta igrača, ta nadvse fe-no-me-nal-na stvar, je bila sposobna (z malo čoveške pomoči, seveda) prerisat sliko na drug list.
recimo, če imaš eno miceno slikico angelininih ustnic, si jih s to napravco lahko prerisal v A3 format. samo naštimat si moral par stvari na stvarci, z enim delom napravce (nekaj podobnega tisti konici šestila) kao risat po vseh željenih linijah slike, in na drugi strani je svinčnik (ali flomaster, whatever) narisal tisto kar vi na drugi strani ‘vlečete’.

in še vedno si zamerim, da si nisem kupila tiste stvari! (denarja sem imela dovolj, jajc pa ne.)

ps- če kdo ve o čem govorim in če se to sploh še da kje dobit (sklepam, da sedaj že obstajajo zmodificirane verzije), prosim povejte kje!!

>..in potem me je zjutraj zbudila ob 7h, če bi se mi slučajno ji dal zajtrk naredit, ker ona mora pod tuš in je že pozna.
ne vem, ktera mi je bla ljubša. ta tečna z zobobolom a me vsaj pustila spat zjutraj, ali ta ki me pusti spat čez noč a zbudi zjutraj, da ji naredim zajtrk. bom predebatirala tole ob kofeju.

novica dneva:
ona sexi prodajalka rož iz filma “imagine me and you” (trailer, moje slinjenje) igra kraljico sparte v filmu 300 (trailer). ja, šele včeraj sem šla gledat, pa še to samo zato, ker je bila ena karta ob nakupu druge zastonj. oz. druga karta je bila ob nakupu prve zastonj. argh! kupiš eno, dobiš dve!
v dvorani, drugače namenjeni 150 folka, nas je bilo okoli 20. maximalno. in to kljub dejstvu, da so karte ob četrtkih cenejše! in da si dobil eno karto zastonj! izgleda film tu ni preveč popularn, ali pa smo mi tisti butli, ki si filma še nismo šli pogledat.

kakorkoli že, film je fuck-ing fe-no-me-na-len! morate si ga jet pogledat, če še niste.

ps- vsi včerajšni obiskovalci z blogorama.si, najlepša hvala za obisk, vrnite se kmalu, in – drugič se potrud’te boljš! kje ste pozabli digg efekt?? sramota!

>na tleh v predsobi (nimamo kaslca, samo luknjo v vhodnih vratih) me je pričakala pošta tvrtke swatch. zadeva: promotional dvd. le kaj bi to bilo, mi je šinlo skozi glavo kot puščica. (we be feeling poetic today, no? hihi)

no, skrivnost je bla rešena takoj, ko sem odprla kuverto. moram priznat, zelo dobra poteza z moje strani. in, dobila sem dvd eddyja, “lessons in love”. 10 kratkih epizodic, 30 minut totalno fenomenalnih lekcij v vuduju.
najbolj se mi dopade lekcija 10, “how to get rid of the lovers you got through these lessons”. hihi.

ta dvd “in super high cinematic widescreen quality with outstanding sharp cd-sound”, ki so ga izdali pri the voodoo motion picture association of the caribeean islands, si lahko naročite na uradni strani. pojitite, na voljo je samo še 184 dvdjev!

>ne vem, če veste, ampak moja dela v nevladni organizaciji, ki se na veliko bavi s človeškimi pravicami, pravicami žensk in homosexualcev, fair tradeom, itd. (a se ne bavijo skoraj vse enevladne organizacije z istimi stvarmi? .. good point.)
mislim, da si lahko predstavljate njen obraz, ko je vidla spodnji video oddaje harryja enfielda “women know your limits”. seveda je to le skeč (fora, štos) iz bbc serije “harry enfield and chums”, ampak je malo resnice noter. saj veste, “kjer je dim, tam je ogenj.“

>pred kratkim je bila v ljubljani queer žurka. pravijo, da je bila največja. to ne bi vedla, ker me ni bilo tam. sicer je kar nekaj sporočil na mavričnem forumu o žurki, kako je bilo oh in sploh, ampak naslednjič grem raje se sama prepričat. (seveda iz čisto pragmatičnega razloga, hehe)

v lizboni imajo nekaj podobnega. tu je homosexualnost velki tabu, in tisti trije “gej” deli mesta na žalost ne pomagajo pri prepoznavnosti (tisti ta konzervativni se jim izogibajo na veliko). društva sicer delajo na prepoznavnosti in na enakih pravicah za vse, itd, ampak stvar se ne premakne. kaj čmo, folk tu je za na luno. oziroma, za ZA luno.

ampak kar se pa žurk tiče so pa tule mal naprej od lj. imho. in 5.5 bo na sporedu že četrta (no ja, pozno so začeli) LESBOA PARTY! (lizboni se po portugalsko reče “lisboa”. see the catch?)
glavni gostji bosta ezgirl in amy ziff, znani iz špice serije “the l word” in članici skupine betty.

bi šla. zelo bi šla. sama bi šla. puno svežga mesa.

>v teh dneh, ko delam do takšnih brezveznih ur, se mi v slušalkah največkrat vrti kakšna čist lagana muska. ni mi do poskočnih in energijsko nabitih pesmi. ziritirajo me.
veliko bolje se mi dopadejo sexy pesmi. kot npr. anytime, anyplace, ali erotica, ali untitled, itd. seveda me potem vsake tolko odnese nekam drugam, nekam malo južnije (geografsko!), tam kjer je ona in njene roke in njene ustnice in njena bedra in njeni boki in njen hrbet in njen vrat in njene bradavice in..
grem delat.

ps- seveda zbiram predloge za jutrišnjo playlisto!