>~14:30 – stala v sluzbi, zamori mene in programerja
~16:01 – preganjanje te stale s pijaco minuto po koncu delovnega casa
~16:45 – kosilo v via boni (priporocamo njoke z gorgonzolino omako)
~17:05 – ne, nisem ji pustila obliznat si vse prste, vseen kako dobri so bili njoki
~17:20 – med kofejem se ulije
~18:10 – sepajoci sprehod v center
~19:00 – ..ob ljubljanci
~19:31 – upanje, da se ne bo vrnala tja na stopnice in ukradla onga sonceka iz mozaika (ceprav bi rabla dleto, ki je nima)
~19:32 – zacetek dolge pijace v lanu
~22:30 – ni me posil’la
~00:20 – pesak domov
~00:45 – hiter ogled latinskih plesov na ploscadi pred platojem (par slik spodaj; ve kdo kaj o tem?)
~02:00 – spat.

>glede na to, da odkar imam nov fotkic ta moj dragi nikon vlacim vsepovsod zraven, in da sem osnovno funkcijo (fotografiranje, d0h!) stestirala ze iz vseh pozicij razen stanja na glavi, se mi je zdelo nekok logicno, da stestiram tudi video.
prejsn dan sem ga domov ucvrla pesaka (ce je lepo vreme, zakaj bi se na troli guzval?) in sproti se pritisnala na play. sla sem ravno mimo stadiona, obe 6-ki sta bili puni in skor me je zgazila ena zena na kolesu.

>no, mogoce se kaj povem, ni pa nujno.
vem le, da bos zraven.
in to mi je dovolj.
za danes.

>cant you see that youre the present?

>njene oci se mi vedno bolj dopadejo, se vedno ima veliko prevec vprasanj, in ce bi si nehala grist nohte bi mi bilo veliko ljubse.

ich will nichts tun was ich später mal bereu’n werd’
doch heute nacht brauch ich bißchen mehr als freundschaft
deine küsse machen süchtig nimm rücksicht
ich weiß du bist berüchtigt

>v tus kabini zjutraj nasla od cimre prstan. zene celi dan ni bilo doma in je sele prejle skapirala, da ga nima na prstu.
uhm.. HALO?!
kak tocno ne ves, da ti manjka prstan na roki?!
mislim, da je vsem jasno, da se jaz na moje prstane navezem. se vedno vem za zgodovino in trenutno lokacijo cisto vsakega od njih.

1 – ~3mm, srebrn, dve puscici usmerjeni ena proti drugi
lep prstan, se vedno vsake tolko dam gor. dobila skoraj v kompletu z obeskom jazz kluba satchmo.
(trenutna lokacija: v neki skatlici med ostalimi prstani.)

2 – ~5mm, nek cudn tribal motiv
dobila v dar od, v prejsnem postu omenjene, S. na zalost je bil nek jebeni cheap material, in ker jaz prstanov med tusiranjem ne dajem dol, se je po parih mescih razpadu. ce je bil nared iz papirja? pa niti ne, dalec od tega pa po mojem tudi ni bilo.
(trenutna lokacija: ze zdavnaj vrgla v kos, nimam pojma.)

3 – ~8mm, srebrn, gladek, brez motiva
kupla na nekem stantu ob ljubljanici, in ga veselo vlacila po zepih in izgubljala med ponocevanji. na nek cudn nacin sem ga nasledn dan vedno nasla. mislim, da se je s tem prstanom zacela ta moja obsedenost, da vedno prechekiram, kje imam prstan. in ce ga ne najdem je v strehi ogenj.
(trenutna lokacija: na zalost mi je bil malo prevelik. s kolegico smo nekaj praznovali v klubu don dinis in med nekim cudnim plesom mi je prstan zletel s prsta. se vedno imam v glavi prizor, ko sem vidla prstan letet na drugo stran kluba.)

4 – ~8mm, plemenito jeklo, brez motiva (slika)
darilo zadnje bivse, za valentinovo (mislim, da) leta ’06. tako kot je bila moja zveza z njo, prav tak odnos sem imela na zacetku tudi s prstanom. najprej ga nisem marala, potem bi bila z njim se spala, ce bi le lahko, potem sem ga zamenjala za enga druzga in pozabla totalno nanjga, sedaj pa ga spet nosim. love-hate, skratka.
(trenutna lokacija: desni prstanec.)

5 – ~8mm, imitacija srebra
tega sem si kupila sama v H&M. na njemu je pisalo “attached”. ker sem bila. s prvo in zadnjo misel dneva sem bila z njo.
(trenutna lokacija: n/a.)

mislim, da se tehle 5 prstanov ne kvalificira za “fetis”.

>prejsn dan me je ena sprasvala o nekih mojih bivsih. ker je pac mogla vedet, al neki.
no, in sem ji povedala tudi za eno S. sicer je bila stvar dokaj kratkega roka (par mesecev), ampak me je ornk zadelo. obstajajo taksne osebe, ki te zadanejo kot meteor in se te drzijo se dolgo po koncani stvari.
ne mislim zaj jet v najino zgodovino, ker ni pomembna za tale post. mogoce se ne spomnem veliko, in mogoce je moj spomin veliko prevec selektivn (vcasih na zelo cuden nacin), ampak ce si neko stvar zapomnem, te ze mora bit pomembna. kot na primer tole:

enkrat je bila pri meni, pri familiji, v laskem. no, bila je veckrat, ampak gre se za ta doticn primer.
moj ata je takrat se imel s.p. in blizu hise imamo se eno malo hisko. trenutno bi se temu lahko reklo “skladisce”, ker vse, za kar ne vem kam dat, ostavimo tja. pred tem pa je noter bila od ata pisarna. s kompom, printerjem in vsem kar zraven spada. komp je seveda tudi imel internet, tako da sma vecino casa cepele tam. in enkrat je pogovor naletel tudi na madonno in njeno knjigo “sex”. ce se prav spomnem si jo je ona hotela kupit na potovanju po zda, ampak nisem prepricana. z malo brskanja nama je le uspelo najdet digitalno verzijo knjige (page for page!), in povem vam, boljsega foreplaya si ne morte zamislit!
fenomenalne slike, zgodba, ki bi zrajcala se najvecjo aseksualno osebo in ona, ki miga z boki med sedenjem v mojem narocju.

aja, a sem omenla, da je tocno takrat v pisarno stopla moja babica?

>ponoci sem se zbudila vsaj petkrat in preverla, ce je res na kavcu.
in ko sem se poskusala potiho spravit nazaj v posteljo sem vsakic imela nasmeh na obrazu; tisti mali lupcki po njenem celu, obrveh, je niso zbudili.

>”want one?”

she holds it between her teeth, grinning
i lean in, unsure if i understood her look right
few seconds later i feel her breath on my lips
i thought i felt her tremble, but maybe it was only me

feeling of her lips on mine lingers longer than taste of apple candy

>but to her
it means

ab

so

lute

ly

nothing.