>seu jorge – e depois.. (video)
E aí… a gente vai passear
E aí… a gente vai namorar
E depois… e depois… e depois…

boss ac (ft mariza) – alguém me ouviu (mantém-te firme) (video)
Estou farto de mim,
Farto daquilo que sou,
Farto daquilo que penso
Mostrem-me a saída deste abismo imenso

dublex inc – tócame (video)
tócame
quiero sentir tus manos sobre mi piel

>vceraj smo imeli sluzbeni piknik.
zbor v kaficu pod pisarnami ob 13:30h, odhod po kofeju. folk, ki je bil kao odgovorn za organizacijo, je bil ze tam, par jih je prispelo kasneje z lastnim prevozom, in kljub temu nas je bilo dost za dve fure z onim velkim scenicom.

glede na navodila, kako prispet tja, sem imela obcutek, da bomo nekje sred nicega, maljardo svetlobnih let stran od civilizacije. mislim, da nas je vecina (ki smo bili tam prvic) bila prijetno presenecena nad ciljem. moj predragi programer je celo uletel s kolesom, in ponoci je en priso nazaj pes. upam, da ni sel do ljubljane.
torej, lokacija ni bila prevelki problem. vecji problem je bilo, vsaj za nas zenske, pomanjkanje normalnega wcja. okej, pomanjkanje wcja pika. ce ne stejemo gozda okoli nas, seveda. elektrike tudi nismo potrebovali prevec, za muziko smo imeli dostavljen agregat. tekoce vode tudi ni bilo, le potocek, ki je istocasno sluzil kot naravni hladilnik. aja, signala za mobitel smo lahko dobili le s plezanjem na nek kozolc, ampak smo se nekako prebili skozi dan brez sevanj. smo se zamotli s pivom.

o popoldnevu samem ne mislim zgubljat besed, ker vsi vemo, kaksni so pikniki. kar se zgodi na pikniku, ostane tam. mislim, da je dost, ce povem, da sem danes prezivela v postelji do poznega popoldneva, do prejle pa camila na kavcu, delala nic, tecnarla sami sebi,

bilanca vcerajsnega dneva?
zgubljena leva japonka. desno vrgla v kos.
leva japonka, nekaj strgana, stevilka 45. tudi sla v kos.
2 soncna ocala, umazane v nulo, a brez prask.
pozabljen mp3 plejer. upam, da so ga prinesli z ostalo opremo.
ne vem kako, a pokvarjen zaslon na telefonu. le-ta deluje super, samo vidim ne nic!
244 slik. potem zmanjkalo baterije. pisuka. pa sele ornk se je zacelo!
pol prazna skatla cigaretov in vzigalnik. sploh ne grem v to, da izgleda domnevno sem kadila. kot turk.

>“Ta petek bo z vami gruvala DJane Nibeye (Female’s’Cream). Z bosso, sambo in ostalimi brazilskimi beati, preoblečenimi v elektronski plašč, vam bo pričarala lepote te velike latinskoameriške države. Cedila se bo caipirinha, pozitiva pa je vstopnica na žur.”

>ce me jutri ni na netu do “normalne ure”, sem v njenem objemu.

>loopless je dokaj znan bendic, ki se je 2003 podal v vode jazz, lounge in soul glasbe. njihov album se imenuje “loopless”, tale komad pa je “paixão”.

pevka kika santos (na njeni myspace strani si lahko preberete ta dolgo verzijo njene biografije, in poslusate komad “feel me”) je pred solo kariero pela pri kao najboljsem portugalskem funk soul bendu, blackout. sodelovala je z velikimi jazz imeni, kot npr. ernie mckone, micke mcvoy, andy price, itd.

bla bla bla bla bla.. *repeat to fade*

poanta: komad je zelo dober za danasnje jutro.

>i lean back on the couch, my legs spread
while unbuttoning my pants she kisses me
its been so long, i forgot how it is
it catches me off guard to feel her tongue on mine

balancing herself on left knee she grips my hair
pulls my head back, bites my neck
“i hated your shaved head,” she whispers
it sends shivers down my back

it surprises me to feel her fingers in me
two, just the way i like it
the heat is crawling towards my head
and cumming is accompanied with bloody bite of my lip

in the morning she’ll be gone

better that way
she only likes me when shes drunk, anyway.

>evo mene opet v prestolnici, za mojo mizo, sploh ne stran od mojga kompića *stisne k seb pregreto skatlo*
komp me cez vikend ni pogresal nic, sem mu dala cca 25gb muzike za dol potegnat. in kar dober mu je slo od cipov, smo pri 84%. lepo lepo, pohvalno.

kaj pa sem jast delala cez vikend?
gor sem se z enim najstarejsih vlakov, kar jih premorejo slovenske zeleznice, peljala sele v soboto zjutraj. neprespana, kakor sem bila, sem pila spodnji kofe brez sladkorja in mleka. pomagalo ni, ampak vsaj namen je bil tam.

popoldne smo preziveli familijarno. to pomeni, da smo vec kot 4 ure tavali po vseh moznih nakupovalnih centrih celja in zapravljali denar. in ce bi bila vedela, da se bom par ur po nakupovalni mrzlici imela tako zelo lepo, te bi bila zivcna ze veliko prej, in ne sele, ko sem jo pospremla domov.

danes, v nedeljo, pa smo bili delavni. najprej sem zabavala necaka (vi, ki me poznate, veste, da to glih ni moja panoga), potem sem pokosila tisto j*beno zaplato trave okoli bajte, se vsake tolko skoraj ubila na vseh tistih luknjah, ki jih je nas najdrazji pes uspel skopat, in se za kosilo zasluzeno napokala z najmanjsimi pljuskavicami, kar jih je moj ata kdaj speku. slike tistih capalink s sladoledom in vroco cokolado nimam, lahko pa vam garantiram, da so bile veliko boljse kot one od @strupkota. (hehe)

(slika 1: letosnja moda za kosenje trave; slika 2: evo naso pogostijo, desni kroznik je moj; slika 3: moja mlajsa sestra in necak med extremno kratkim prikazom soncnih ocal;)

ah. in na netu sem visela z mojo s fonti polno nokio. (‘cus im an addict like that. neurovore bo ze vedu.) me zanima, ce sem vedno bila prikljucena na tusmobilovo mrezo. drgace me bo tistole parkratno updejtanje twittera drago kostalo. (its a curse, i tell ya, a curse!!)

>po dolgem casu sem spet sla na kavo z njo.
sem ze pozabla kako zanimiva je lahko.
iz cisto drugacnih svetov ampak sparing mi drzi povsod.
in tako prekleto sweet!
cimeta na kapucinu ne maram in spet mi ga je dala dol.
se vedno se spominjam vonja njene crne tanktop majice.
tisti njen hrbet, ki ga razgali vedno, ko lahko.
ve, da ga obozujem.

in ve, da se vedno vsak torek ob 00 obozujem njo.

>..potem malo nizje na strani vidimo tudi link do spodnjega videa.

izdelovalci fenomenalnih kitar gibson so po temle tipu, johnny a, poimenovali eno izmed svojih kreacij. mislim, da je vsem jasno zakaj.
(sedaj pa, prosim, zignorirajte tudi njegovo bradico.)

>prvic slisim za tele turboweekend, ampak mater imajo na danskem dobre bende. nabavte si njihov zadnji album “ghost of a chance”, ne bo vam zal.

im into you
play with my mind
im lost in my machine
only you can claim me
im into you
youre drugs to me…
only you can claim me