>vceraj smo imeli sluzbeni piknik.
zbor v kaficu pod pisarnami ob 13:30h, odhod po kofeju. folk, ki je bil kao odgovorn za organizacijo, je bil ze tam, par jih je prispelo kasneje z lastnim prevozom, in kljub temu nas je bilo dost za dve fure z onim velkim scenicom.

glede na navodila, kako prispet tja, sem imela obcutek, da bomo nekje sred nicega, maljardo svetlobnih let stran od civilizacije. mislim, da nas je vecina (ki smo bili tam prvic) bila prijetno presenecena nad ciljem. moj predragi programer je celo uletel s kolesom, in ponoci je en priso nazaj pes. upam, da ni sel do ljubljane.
torej, lokacija ni bila prevelki problem. vecji problem je bilo, vsaj za nas zenske, pomanjkanje normalnega wcja. okej, pomanjkanje wcja pika. ce ne stejemo gozda okoli nas, seveda. elektrike tudi nismo potrebovali prevec, za muziko smo imeli dostavljen agregat. tekoce vode tudi ni bilo, le potocek, ki je istocasno sluzil kot naravni hladilnik. aja, signala za mobitel smo lahko dobili le s plezanjem na nek kozolc, ampak smo se nekako prebili skozi dan brez sevanj. smo se zamotli s pivom.

o popoldnevu samem ne mislim zgubljat besed, ker vsi vemo, kaksni so pikniki. kar se zgodi na pikniku, ostane tam. mislim, da je dost, ce povem, da sem danes prezivela v postelji do poznega popoldneva, do prejle pa camila na kavcu, delala nic, tecnarla sami sebi,

bilanca vcerajsnega dneva?
zgubljena leva japonka. desno vrgla v kos.
leva japonka, nekaj strgana, stevilka 45. tudi sla v kos.
2 soncna ocala, umazane v nulo, a brez prask.
pozabljen mp3 plejer. upam, da so ga prinesli z ostalo opremo.
ne vem kako, a pokvarjen zaslon na telefonu. le-ta deluje super, samo vidim ne nic!
244 slik. potem zmanjkalo baterije. pisuka. pa sele ornk se je zacelo!
pol prazna skatla cigaretov in vzigalnik. sploh ne grem v to, da izgleda domnevno sem kadila. kot turk.