>že nekaj dni me boli grlo. niam pojma zakaj, ampak predvidevam, da imata prste zraven mrzlo pivo in lepo vreme. mislim, da vsi normalni pivci piva ob prvem soncnem žarku laufamo v kafic po naš eliksir. nekaj nas ima to sreco, da nas v sledecih dnevih boli grlo. naše bezgavke izgleda niso navdušene nad pirom in se na veliko pritožujejo.
tu pa pride prav malo drugacen pravkar najdeni eliksir: grgranje mlacne vode z jedilno žlico cayenne popra v prahu. naj omenim, da tegale še nisem sama probala ampak nameravam.. takoj, ko si ubodem nekje tale poper.

za tiste, ki ne veste (in vam že sama besede “cayenne” ne opece oci), ta poper je na wiki lestvici pekocih cilijev na 11. mestu z 30.000 – 50.000 tockam po scoville lestvici. ta lestvica doloci pekocnost (?!) cilijev glede na kar nekaj faktorjev. najbolj pekoca stvarca je molekula imenovana “capsaicin” (angleško ime), je aktivna komponenta cilijev in ima ‘vrednost’ med 15 in 16 miljoni! na daily tepegraph so rekli, bi za ‘gašenje tega požara’ potrebovali okoli 250.000 galon vode. price pravijo o nekajdnevnih bolecinah na jeziku kot bi jih nekdo kresnil s kladivom, ena je celo zagrozila z locitvijo (ker je mož dal eno samo kapljico te omake – steklenicke so šle po $159 – v njeno paradižnikovo omako) takoj ko ji bo spet uspelo govorit, itd.

vsi tisti, ki si na pico dajete kapljice tabasko omake.. skrijte se, you pussies!
porocam jutri, ce je oni cudni zvarek deloval na moje bolece grlo.

>izgleda sma imele z T naštimane automatske updejc za msn live plus!, zato nama je prejšni dan zdaunloudalo malo morje skriptov in popravil, brez katerih clovek kao ne more. jaz sem si takrat naštimala samo dva skripta (ReadThis, katerega avtor je sam jezus!, in wlm preview box), ostali me niso zanimali. T pa je našla svojo nirvano v StickyNotes (post-it listki na ekranu) in ga sedaj uporablja in zlorablja na vse možne nacine.
meni se bo kmalu zgodilo isto z Hopperjem (ona okenca nad uro, da se je nekdo prijavil ali odjavil, itd? no, tist text lahko spreminjate po mili volji in pošljete komurkoli hocete!).

lahko si naštimate tudi skript, ki vam prvo crko stavkov napiše z veliko zacetnico (ce sluHucajno ne pišete slovnicno pravilno) in na koncu doda piko. kaj pa naredi pri vprašanjih?.

ps- naj se samo pohvalim, da je danes bil “dan Z” = koncno sem spet zalila kaktus. mama bi bila ponosna name!

>pondelk, zacetek novga tedna. cas gre tule zelo hitro mimo. še posebej, ce se ti dogaja. (tale lublanšcina mi je že malo zoprna, ampak okej, bomo preživel.)

tako kot se nam je dogajal v petek zvecer. ce ne bi bivša tako dolgo težila (in še par CE-jev), potem bi imela zajle kaj druga za porocat kot to, da sma jo ob nekaj cez polnoc odstavle pred vhodom v blok (prespala je pri kolegici z inicialko C in obe sta imeli naslednji dan avtobus ob 8h) in šle tudi same domov. sicer sma kar nekaj casa potem v postelji še debatirale celotno situacijo, vse možne scenarije (ne, nocem imet trojke s tipom!) in na koncu na hitro zakljuc’le s spancem.
situacija se bo mogoce malo zapletla spet aprila, ko bivša ponovno uleti v cbr. (ugotovila sem namrec, da nisma samo z bivšo bile teh misli!)

>

>do danes zjutraj se ona sploh ni menla z mano. zdajle pa si že skoraj 4 ure msgirama, kako bi bilo, ce bi se dale dol. tko, v troje.
ona je sedaj padla na principe. z mojo se poznata a ona ne ve, da sma se s to bivšo parkrat dale dol. ni potrebe, da ve. vsaj ne še. in ker ji je vceraj obljubla in zatrdila, da se med nama ne dogaja nic (ker se res ni že od enkrat januarja, ce se prav spomnim), je sedaj edina možnost, da se medve dama dol, ce bo zraven tudi moja. kar je extremno zanimiva misel.
a mislim, da sem prevec posesivna, da bi se tole zgodilo. do obeh, ne samo do ene. ne delim rada. plus, vem, da je moja veliko prevec ljubosumna.

kakor mi je rekel kolega: ce si ljubosumne ali posesivne narave so trojke samo s folkom, ki ga ne boš nikoli vec videl.

ne veste, kako zelo si želim, da bi bivša (še enkrat, ali dvakrat, ali trikrat, ali..) požrla svoje principe!

>ko bom cez dan delala kaj drugega kot z japonkami hodla po mestu, na replay poslušala album “elétrica” od daniele mercury, se pražila na soncu in (ko že doma za kompom) delala shtickerje za neko knjigo… se javim.
stay tuned?

>kakor sem že omenla, avijoni so mi kul. ne ravno orgazmicno kul (ceprav ne bi imela nic proti, po mojem) ampak zelo kul.
zato me je tudi tako razveselil (in prekleto nasmejal) prejle zdiggani link o smešnih pogovorih med piloti in kontrolnimi stolpi. mene so nasmejali do solz. (primer spodaj) obstaje veliko kopij tega texta, a tule je še par neznanih.

med komentarji na ta link je bila tudi povezava do nekega vojaškega videa pred take-offom. sicer sem mislila, da so vojaki bolj strogi kot komercialna letališca, ampak izgleda ni tako.
za vse podobne frike, tule je link za audio feed pogovorov med piloti in kontrolnimi stolpi vecjih letališc. jaz trenutno poslušam jfk letališce.

>vceraj, ko sem po pbritju glave plezala iz bane, mi je nekako uspelo razbiti ogledalo. tisto malo stojece ogledalo, ki ima na eni strani normalno ogledalce, na drugi pa ono, ki ti vse mozolje in podivjane obrvi pokaže s trikratno povecavo.
v tiste 0,2 sekunde uspelo mi je razbiti oba.
caka me 14 let nesrece.

malo kasneje na poti domov iz mesta mi je pot preckala crna macka. in ne samo ena crna macka, dve! v vrsti, lepo ena za drugo.
kolko extra let nesrece prinašati ti dve?

>v zadnjih tednih se je v mestu zacel pojavljat nek nov študentski cajtng, mundo universitário. ceprav je v izdaji že od 2004 sem sama nanjga postala pozorna šele enkrat prejšni teden. cajtng sam ni prevec zanimiv, je pac samo še eden izmed tistih študentskih cajntgov, ki nam pravijo kaj se dogaja po svetu in državi na koa nek “odštekan in tako ful kul” nacin. ce bi imel opcijo se narocit na ta cajtng bi nas vsa ta kulnost ziher prepricala, da se narocimo do penzije. skratka, samo še en izgovor za potiskat papir in naredit reklamo za sponzorje (najveckrat tvrdke z veliko prevec denarja).
danes pa mi je bil ponujen izvod, za katerega sem jim zelo hvaležna. dobila sem namrec tudi cd vodafona, s katerim sem (ob inštalaciji programa vodafone web phone) dobila 1500 zastonj smsov (in mmsov, ampak te tako skoraj ne pošiljam) do konca aprila. res je, da samo na vodafon številke, ampak tudi to je nekaj. oziroma, je kar veliko, glede na to, da sem jih prej imela na voljo samo 10.
program ima neko cudno opcijo (in ne vem, kje to odkljukat), da mi ob vsaki prijavi pošlje sporocilo na telefon, da sem prijavljena. kaj misli, da mi to ni jasno, ko vidim besedo “connectado” napisano z velkimi crnimi crkami? ima pa dve (do sedaj uporabljeni) opciji – sporoci mi kdaj dobim novo sporocilo in le-to lahko tudi preberem kar na racunalniku. ta sporocila potem ostanejo v arhivu ali pa se zbrišejo. odvisno, kaj cem. ona druga varianta je pa, da mi vse prihajajoce klice preusmeri na racunalnik. sicer še nisem našla uporabnosti tega (ker mi pac ni potrebno držat telefona in se s slušalkami v ušesih derem v racunalnik?) ampak je blo mal fukish prvic.

btw, mojo vodafone številko imam samo zato, da mi moja lahko pošilja zastonj msge. sim kartico sem si kupila enkrat lani marca (opa, obletnica!), enkrat racun napolnala z €5 in to je bilo to. trenutno imam na stanju 0.06€ in mislim, da bo takole ostalo kar nekaj casa. imam namrec oni plan, kjer ni obveznih polnitev.
sori vodafone, pri meni ne boste zaluž’li tako kmalu.

>its mundane,
the soda aisle
and my wandering, walking up
then down. i frown to distract.
look intense.
and buy the soda you love
because you might, you
might be here to have it. though
with i need a drink.
i dont need a drink.
the same strength, faux-weak
ness that i will always have,
and tell myself i learned from you.
i buy it, afraid i wont like the taste,
or maybe i will and itll be there
for a few days squishing along inside me.
its just fucking soda, but it also means
i still love you.
(copyright ~altruisticlies)

ja, tudi meni se zgodi, da vcasih kupim tisti butasti tunin toast a la petit caféju v ljubljani, samo zato, ker sem ga prvic jedla, ko mi ga je narocila ona. in vem, da ko bom spet šla v recife (brazilija) bom že prvi dan šla v tisto slašcicarno in si narocila kos tiste after eight torte. samo zato, ker se njej dopade.
nekatere ljudi vcasih zelo pogrešam.