>kakor vsi vemo, z office 2007 je prišel uni kjut prilagodljiv trakec v zgornjem delu ekrana. istaocasno pa smo dobili tudi celi vagon problemov. vsaj z b2tr verzijo. kar je prej kao delalo, zaj ne dela sploh. tako je recimo z save as pdf funkcijo. (pri adobe še niso podlegli zahtevam userjev, da naredijo verzijo kompatibilno z office 2007. tako ne moremo uporabljat njihove ‘save as pdf’ funkcije, ki je bila prej prirocno vgrajena v word. zašteka nekje na sredini. ne gre.) pri beta2 je to delovalo, sedaj moremo ta vtic extra dol potegnat. kar je še kul, ce na microsoftovi strani ne bi dol vzeli linka do DELUJOCE datoteke in zamenjla z rtm verzijo. kar nam ne pomaga sploh, ce imamo b2tr. butli.
potrebno je bilo kar nekaj skakanja po forumih in veckratno odstranjevanje narobnega vtica iz liste inštaliranih programov, da sem koncno našla pravo verzijo. izvol’te link.

ps- ker je vreme lepo za znoret bodo novih postov še manj kot prej.

>ker se (pac enkrat, ko se dogovorima na datum!) z mojo odpravljama v barcelono (in jaz potem s tovornjakom naprej domov), me zanima kaj se da v tem mestu najdet, videt, pojest, popit, pofotografirat, itd.
najprej sem šla na lonely planet (itaq) ampak tak so mi povedal isto kot sem že vidla na discoveryju dolgo nazaj (ian je bil faca). naslednja postaja je bila virtualni turist. nasveti normalnega folka (ne tako kot pri LP, kjer priporocajo hotel z nocitvami od €150 naprej!), kje žurirat, na kaj pazit, kam se ne splaca jet, kaj ne smemo zamudit, itd. pac, od enga turista/backpackerja do druzga. stran se mi dopade že kar nekaj casa in smo jo ponucali že v parih priložnostih (bosna, jug portugalske). prejle pa sem zašla na del.icio.us, nekako prišla do kategorije ‘guide’ (mislim, da je bilo preko ‘useful’) in našla link do schmapa.

schmap je interaktivni virtualni dinamicni zoom in-zoom out-hover over-info popup vodic po skoraj vseh vecjih mestih sveta! trenutno imajo v bazi 199 mest, ki jih lahko zdauloudate zastonj. da je vse skupaj popolnoma zastonj je še ena stvar, ki se mi pri tem plejercku extremno dopade!
torej, kaj je “schmap”. to je eden izmed tistih web 2.0 programckov, ki pridejo na market na vsake kvatre. v bistvu ti je vodic mesta v digitalni obliki. vsak vodic ima zbirko možnih in priporocljivih tur po izbranem mestu, poln je uporabnih linkov, top picks številnih kategorij (bari, restavracije, znamenitosti, muzeji, hoteli, parki, itd.), takšne in drugacne fotografije (nekatere dobijo tudi s flickrja, full credit given), opisi lokalnih znacajev, tradicij, koledar festivalov, itd itd itd.
naložite si lahko par razlicnih paketov (poleg posameznih mest): evropa, amerika, kanada, australija, nova zelandija. manjkajo jim kakršnakoli mesta južnoameriških držav. ni fajn. imajo pa tudi številne pakete “malo drugace”: vinogradi in trgatve, romanticni pobegi, foodie meccas, kockarska nebesa, nakupovalna mesta, križarjenja, svet golfa, itd!

recimo a la štoparski vodnik brez brisace.

>sama ne nosim ure, me moti. sicer imam eno od sestre (ki jo je ona dobila za darilo, ce se ne motim) in mi je zelo kul, a me ure motijo, tako da mi krasi omaro. crna analogna ura z digitalno v ozadju, 30 mest za telefonske številke in imena, vse možne casovne pasove, tri razlicne case si lahko naštimam in ce dvakrat pritisnem desni zgornji gumb mi v ozadju strelajo ognjemet. ce pa mi istocasno gori še lucka tisti ognjemet dobi popizditis. aja, ce trikrat pritisnem na gumbek se mi prikaže globus sveta in se vrti. kul, a? (enako uro nekdo iz izole prodaja na bolhi.)
ampak vseen me ure motijo.

a se mi kljub temu (ceprav, kaj ima ena stvar z drugo?) dopadejo oglasi swatcha. komu se ne? vedno domiselni, vcasih smešni, velikokrat moraš malo razmišljat, da najdeš povezavo z uro, ampak okej. oglasi so zelo kul. kapo dol.
v casu valentinovga so oglaševali voodoo love uro, tehnicna oznaka sujk 121 (v kolekciji ‘feel my love’). kupljeno uro se dobi v posebni škatli, v kateri je skoraj 10cm velika voodoo lutka, priloženih je tudi 10 igel, ki jih potem po svoji želji vtikate v to lutko. (get your mind out of the gutter, would you?) in oglasi so seveda v tej smeri – video kaže folk, ki naenkrat zacnejo nekontrolirano premikat ude. voodoo kot voodoo?

ko smo že pri vuduju, ce potrebujete nasvete, posvetujte se z voodoo eddyjem. stran suxx v nulo, nasveti so pa zato.. eem… no ja, ne velik boljši, mogoce malo smešni. kako nardit svojo vudu lutko, vudu spodnje perilo, kako prepricat sodelavca/-ko, da se zatrapa vate, kako na cetrtek privabit nazaj izgubljeno ljubezen (dont ask), itd. same cvetke, torej!

kolegica dela pri swatchu in mi je prinesla vrecko te voodoo love linije. sem že izrezala (rabi kdo vrecko z velko lukno ob strani?) in bom jutri, ko bo v sobi vec naravne svetlobe, s pomocjo transparentne samolepilne folije (ki me je stala extremnih €5!) prilepla na pokrov laptopa. nekaj a la home-made laptop skin.
damn, i rule.

>fejkanje orgazma. vse smo že to naredle. ker se nam ni dal, ker nas je RES bolela glava, ker je bla na tvju vredu serija ali film, itd. razlog v bistvu ni pomembn.
nekateri to jemlejo kot laganje partnerju/-ki (ker pac se pretvarjaš in nisi odkrit do partnerja/-ke), nekateri kot nekaj nepomembnega (ker kao ni vse v sexu), nekateri pa smo nekje vmes. ne dopade se nam ideja, da nam partnerka hlini orgazem, ce pa se nam ne da (in ce preprosto ni dost dober tist kar ona dela) pa tudi mi izberemo ta izhod. kaj cmo, vsi delamo napake.

ceprav smo vsi bili prepricani, da je fejkanje orgazma ženska domena, pa nekok ni res. po neki anketi vec kot 50% moških prizna, da so oni tudi že kdaj stokali in kricali in delali cudne grimase z obrazom samo zato, da bi prepricali ono drugo osebo, da jim prihaja kot še nikoli prej.
ker nisem ravno domaca na podrocju moških mi tole ni najbolj jasno, ampak okej, ce vam verjamejo, super. samo pazite, da vas ne bo ujel/-a s praznim kondomom v roki.

>na poti domov vidla ŽENSKO z majco s kratkimi rokavi. yay! sonce je tu! (spet.)

zakaj je tko pomembno, da je bila ženska? ker tipi itaq nosite majce s kratkimi rokavi tud ko je mrzlo. kar se vremena tice ste al totalno zmrzljivi (jakna sred poletja? halo??) al pa vam je vroce kot v peklu. torej, vi ne štejete. pardon.

>pravkar sem si pogledala lanskoletni film “man of the year” (trailer). komedija, glavni igralec robin williams. kjut zadevca (ceprav je film dobil borih 21% paradajzov), a ne tipicno robin williams. so njegove fore, par sem jih slišala v njegovi stand-up tocki, par for pa je starih kot zemlja.

film je o komedijantu z lastnim talk/fake news šovom, a la jon stewart. ena v obcinstvu mu pove, da bi folk glasoval zanjga, ce bi kandidiral za predsednika. in res kandidira, na koncu celo zmaga. a zmaga ima manjšo napakico – volilne mašine so imele napako, ki je glavni šefi proizvajalca niso hoteli odpravit (ker je pac blo prepozno in bi pomenlo maljardne izgube) in tudi hoteli narediti vse, da žena, ki je odkrila napako, ne bi povedala živi duši. seveda se kao-predsednik in ta žena srecata (ona mu je pac mogla povedat), mu pove, da ni predsednik, njo zacnejo eni tipi lovit (da ne bi še komu drugmu šla povedat), pride do nesrece, kao-predsednik na saturday night live pove, da ni predsednik in da ne bo kandidral še enkrat. happy end #1 – vse rešeno, žena preživi nesreco, tipo se vrne na tv. happy end #2 – v drugo izvolijo demokrata. hehe.

ps- tole je 333-i post.

>vceraj mi je koncno uspelo do konca prebrat knjigo “dnevnik sentimentalnega morilca”. napisal jo je luis sepúlveda, pisatelj cilskega rodu, privrženec revolucije in eden izmed priljubljenih avtorjev moje.

knjiga ima sicer le bogih 78 strani, pisava je slicna times new roman z 12px, brala pa sem jo skoraj 4 tedne. najprej se nisem mogla prepricat, da jo zacnem brat. nekje na polovici mi je zmanjkalo casa, knjiga se mi je zacela dopast in potem je nisem hotela prebrat do konca prehitro. ima tole smisel?
no ja. knjiga je dobra. kratka zgodbica o profesinalnem morilcu, katerega življenje se malo zmeša, ko ga pusti njegova francoska prijateljica za nekega mehicana, trenutno tarco sicer zlahka najde a istocasno prekriža poti tipom iz dea, njegovi delodajalci mu predlagajo penzijo in.. dobra štorija. preberite si jo. (lahko jo kupite tudi kot audio knjigo na ebayu. izgleda jo nekje uporabljajo za ucenje jezikov.)

>pri nympheeci prebrala, da ona tudi spada med tiste malo bolj lene, kar se tice cistoce avtomobila.
pravim “tudi”, ker je moja med njimi. sicer ni tako resna zadeva kot pri eni moji sedaj-na-belgijo-preseljeni-kolegici, kjer lahko z mirno vestjo recem, da se zelo redkokdaj vidi poden avta. kaj cmo. ce pade na tla, potem naj na tleh ostane. enkrat ji je njena draga v beogradu dala avto pocistit in statistika je (na moje presenecenje) pokazala samo eno trupelce neke manjše živali.

no, moja sicer ne pušca vseh možnih papirjev, racunov, kazni (najveckrat za napacno parkiranje), škatlic za cigarete (nehala kadit pred dvema mescema!), takšne ali drugacne plastike, itd. ima pa zato navado, da ima v vseh možnih predalih prazne plasticne steklenicke od jogurtov in vode, ter onih majhnih tetrapakov cokoladnega mleka. ker tukaj na veliko reciklirajo se te stvari ne sme vržt nikamor drugam kot v zato dolocena kontejnerja. in dok se ti ne peljejo vsaj trikrat do njene službe, okol mesta in še malo do staršev, se ne bo našel ta pravi kontejner.
no ja, dok ne pridem zraven jst. takrat leti vse skupaj v prvo kanto, ko jebe reciklažo.

aja, še eno priznanje. ce boste slucajno kdaj prišli do avta in vam bo neki idijot na zadnjo šipo napisal “umij me!”, potem so velike šanse, da sem oni idijot jast. zakaj to delam? niti slucajno ne, ker me moti tvoja umazana šipa. daj si duška, boli mene. zato ker je smešno. nekok. nekje. vsake tolko. (whatever!)
en tipo pa je iz tega naredil celo umetnost. na zadnjo šipo vam lahko nariše tudi mona liso. no, ce je šipa dost umazana.

ps- glede one mrtve živali v avtu sem se zezala. ne mi zaj pete klicat!

>prejle šla na bankomat in se spet spomnala na slovenske bankomate. ne vem, ce so se (v enem letu moje odsotnosti) bankomati kaj spremenili, a dvomim. in tako nam ostanejo še vedno isti dolgocasni in prekleto modri ekrani. blyakh.
bankomati na portugalskem imajo v sebi malo vec življenja. grafika je bolj barvasta, vcasih tecna, a vedno prisotna. tudi v obliki takšnih ali drugacnih reklam za hipoteke ali kredite. opcij je malo morje. kupiš lahko karte za vlake (busi še prihajajo), kino in koncerte. placaš lahko vse možne racune (voda, elektrika, plin, kabelska, internet, itd), nakažeš racune na maljardo bank (tudi int’l), itd.

kar me moti je to, da se vedno najde ena stara ženica z velko dioptrijo, ki se spravi placat racune za preteklih 6 mesecev!

ps- na temle linku si lahko ogledate karakter, ki nas vedno pozdravlja (veselo ali žalostno) z ekrana. animacija je v portugalšcini, mogoce ne bo vsem razumljiv text.

>vreme se je spet nekok skisalo. dežuje in wunderground ne napoveduje lepega skoraj do konca tedna. pišuka. pa tok fajn je blo že brez jakne okol hodit. zaj mamo pa jakno in dežnik.

par dni že nisem nic napisala. nisem ziher zakaj, mislim, da se mi ni dal. plus, nic tazga ni blo za povedat.
v petek je imela E bday, manjšo vecerjo smo imeli v comunidade (manjši sklop hiš za 80 otrok brez staršev). najedli smo se testenin z morskimi sadeži (še vsak eno rakovico smo dobli!) in dveh pratov tiramisuja. heh, na koncu je prišla E do mene in rekla, da je dobila dokaz, da sem res njena kolegica. kako? ker sem 3 ure preživela sredi najbolj glasnih otrok, kar sem jih kdaj srecala. (“i’m not a kid-loving person” is an understatement!)

v soboto sma šla z mojo na trg in po obveznem kofeju še v shopping za nove cote zanjo. danes ima njena šefica namrec predstavitev svoje knjige “sete mulheres de timor” v palaci galveias sredi lizbone. med gosti bodo tudi številni ambasadorji, in potrebno je bilo seveda kupit nove obleke. sma ji nabrale skupaj zelo kjut komplet. she be sexy.
cel dan me je leca v levi ucki zezala in zvecer je bilo že ornk prevec. uc sem mela tko rdec, da je bilo ornk cudno, da me farmacevt ni poslal direkt na urgenco. dobila sem samo kapljice. izgleda res ni vse tako grozno kakor izgleda. preostanek dneva in nedeljo sem preživela na pol slepa, s samo eno leco. svet je bil zanimiv. plus, fajn je bilo imet leco in rdec uc za izgovor, ko se mi ni dalo tistga njenga texta prebrat. hehe. bad me.

v nedeljo sma spale dolg, ona šla popoldan v gledališce, mene pa doma kap, ko sem vidla racun za elektriko. 45€! na osebo!! torej, naš racun je 225 evrov! .. da pojasnim zadevo. portugalci imajo en cuden sistem. v sloveniji placaš tolko koker si ponucal prejšni mesec. je še vedno tako? mislim, da je. no, tu pa si ob priklopu izbereš nek komplet in placuješ isto vsaki mesec. vsake pol leta pa pridejo preverit števc in pogledajo, ce si placeval dovolj ali premalo. (vecina nas itaq placuje premalo. ko sem bila še prostovoljka so nam enkrat dali racun za 160€. le moja je placevala premalo, dobi nazaj 18€.) no, in za nas so pogruntali, da moramo za nazaj placat malo bogastvo.
jebemti mrzla zima, placilni sistem edpja in butasta gradba hiš!

ps- je že kdo gledal film “shooting dogs“? mislim, da si ga grem danes v kafic cafe com arte ogledat. je v sklopu desetih filmov o cloveških in ambientalnih pravicah. današnji film je sponzoriran by ami.