>”amerika je velika.” ni ga cez tale komentar! jonas je še vedno jonas, in ce bodo kdaj nazaj pripeljali videošpon si narihtam še tv in narocnino na nacionalko!

pravkar pogledala vcerajšno oddajo milijonarja z jonasom. kandidati so bli cudni. prvi prebrihten za svoje dobro (no, vsaj mislil je, da je brihten), toksikologinja je imela nesreco, oni iz preserj pa je porabil vse tri pomoci na vprašanju za katerega odgovor je vedel že na zacetku. hm.
oddajo si lahko ogledate v video arhivu rtv slo (direkt link, real player). kvaliteta sicer ni dvd, a se tudi pri full view vidi vse.

>japonce je leta 2004 zanimalo koliko piva popijejo ljudje po svetu in koliko piva to pride na glavo (per capita). izkaže se, da so prvi cehi (le zakaj?), sledijo irci in nemci, na 14. mest je hrvaška, trenutno moja portugalska le na 20. mestu, itd.
slovenije na listi do 35. mesta ni. prehitijo nas tudi države kot npr. gabon in južna koreja! tale lestvica je le ‘per capita’ in slovenija je majhna država, zato upam, da so zaradi tega izginli z lestvice. hudica no! kaj ne spijemo vec piva na leto, ali kaj?
ceprav, pogled na sliko nam pove, da za sive države podatkov sploh nimajo. zakaj imajo podatke iz gabona in ne iz francije?
okej, tale raziskava je bedasta.

še bolj bedasta se mi zdi lestvica najboljših piv na portugalskem. za prvih pet še slišala nisem in sm skor ziher, da jih v najbolj tipicnem kaficu niti ne prodajajo! edina piva, ki gredo v prodajo, so supe bock, sagres in carlsberg (in njihove razlicice).
nekako podobna stvar za slovenijo. na listi je 7 vrst, prvih 5 je whatever, potem laško in union.

kdo tocno dela te lestvice?? bah!

>ce vam je slucajno kdaj dolgcas na wcju, potem si morate nabavit “pimped out john” (slika spodaj). john = wc.
mogoce vam radio in sveži izvod sportskih ali dela le nista vec dovolj. kaj pravite na flat-panel tv, xbox, dvd plejer, tivo digitalni rekorder, stereo dock za ipod (ki vam sproti še servira toaletni papir!), termovka (ki vam po želji hladi pivo ali ohranja kamilicni caj topel), hladilnik poln mrzlega piva (toceno!), prenosni racunalnik, megafon (ce slucajno zmanjka toaletnega papirja in mora žena prinest novo rolo) in par pedal, da se med sedenjem vsaj malo držite v formi. aja, in en velki rdeci gumb s stalno povezavo z glavno centralo proizvajalca. ce slucajno gre kaj narobe.

ce tale opis ni dovolj vam povem še tole: lahko si ga priigrate! vse kar morate narediti je (poleg biti rojen pod srecno zvezdo in nekje v ameriki), da se vpišete v njihovo bazo podatkov. srecnega zmagovalca bodo oznanili, prikladno, na nacionalni dan “toplovodarjev” (=plumber).

just makes you wanna say yeeeehhhhaaaaa, dont it?? upajmo, da tale naprave ne šprica prevec, ko potegnemo vodo. bi blo mal zoprno za vso to kramo okoli.

>u, pa res!
ce boste slucajno kje v bližni med 15. in 17. marcem, (opažam, da je naval slovencev na portugalskem/-i) potem ste vabljeni na coimbra em blues festival. že petic, trije dnevi high-quality bluesa v tagvju. ambient je v tagv vedno fajn (visoka okna cez celo steno, s pogledom na praça da republica, beli sleek stoli in steel mize, natakarce luštne), folka vedno dost, cene so normalne (10€ za študente, 25€ za vse tri dni, 1€ pivo, 3€ caipirinha, 1.60€ toast).
igralni, pevski in pihalni gostje so: (15.3) Hell’s Kitchen Blues Band in Son of Dave, (16.3) Black Diamond Heavies in Bob Log III, (17.3) Scott H. Biram in Alabama 3. socasno bodo na sporedu tudi filmi, predavanja in razstava fotografij lanskega festivala.

za takšne in drugacne reportaže dogodkov v tagv si lahko ogledate njihov blog. (v portugalšcini)

>ce sem se vceraj pritožla, da je vreme malo cudna, danes slavno oznanjam, da je vreme fantasticno! pticki pojejo, sunce sija i grija, po mestu se da hodit brez jakne! yay! in ura je šele 10 zjutraj! (kar pomeni, da mormo uživat v tem zajle, ker cez pol ure bodo ziher ušpicene prekle z neba padale.) vreme je celo tako fantasticno, da sem se pocutla kot vampir, ko sem odprla vrata spalnice.
stanovanje moje namrec cez dan ne dobi veliko sonca. je pac na sencni strani stolpnice. no, sedaj veva ob kateri uri ima tudi ona sonce. nekje med 8 in 9 uro zjutraj. takrat, ko midve spima.
uganka rešena.

>ko se je gmail zacel sem od kolegice dobila povabilo za svoj naslov, in od takrat uporabljam samo še tega. po mojem mnenju ima gmail vse kar si clovek zaželi od email accounta.

/!– begin complaint –/
no ja, razen mogoce tiste To: funkcije, ki ti prikaže vse naslove v imeniku in ti odkljukaš komu hoceš poslat email. trenutno moraš vse naslovnike vedet še preden zacneš pisat email. po resnici povedan, kolko vas je takih?
/!– end complaint –/

prostora je puno in še malo, tako da so edini mejli, ki jih brišem, spam sporocilca. pa še te bi mi gmail sam zbrisu po 30ih dneh, ce ne bi imela manije spraznjevat spam folderja. (na lestvici takoj pod manijo spraznjevanja koša na namizju.) na labels sem se navadla in se mi dopadejo. ce ne morem enga mejla sklasificirat pod eno oznako, dobi pac štiri. filterjev imam puno, a delujejo skoraj tko dobro kot pri hotmejlu. torej, ne tko dobro. (izgleda imam vse iz kenije in ugande na mejlinglisti, ker me še vedno pecajo za denar.)
hja, da sploh ne omenjam gmail drive variante, kjer imaste na voljo svoj lastni servercek. kolko placa boste imeli je odvisno od vas in vašega gmail accounta. torej, extra 2.8gb za stalno uporabo. (ob internet povezavi, itaq.)
sedaj je gmail (oz. googlemail) na voljo vsem smrtnikom. pozdravljeni v klubu, imejte se lepo, brez sranja na hodnikih, clanarina se placa meni na ttr, hvala.

izgleda pa je neka britanska firma mnenja, da veselje ni za vse ljudi. pravijo namrec, da imajo imena ‘gmail’ in ‘googlemail’ v zda registrirana že od leta 2002. in ker ti ljudje vedno vejo kolko denarja zahtevat bi se sprijaznal z borimi $48 miljoncki (po tamalem).

>

mislim, da že vsi poznamo stran post a secret. narediš kartico, napišeš gor svojo skrivnost, pošlješ in ce imaš sreco (veliko ljudi ima skrivnosti, ki jih morajo deliti vsaj z nekom, a stran ne zmore vsega navala) je objavljena for the whole world to see.

obstaja ena podobna stran, grouphug.us, a ni potrebno naredit/poslat kartice. vpišeš svojo skrivnost v text okence, pritisneš “confess” in tvoja skrivnost (oziroma priznanje) je na netu. ker imajo te strani tisti ‘horrible car crash effect’ (noceš gledat ampak hoceš videt) so si ljudje izmislili tudi malo bolj preprost nacin biti na tekocem z grehi drugih ljudi. predstavljamo grouphug txt programcek, ki vam nakljucna priznanja pokaže kar v licnem okencu na desktopu. (ce ste dost cudni jih lahko tudi pošljete kot sms.)

branje skrivnosti in priznanj me vcasih kao prisili, da se zamislim nad lastnimi dejanji. sedaj rabim pa samo še eno stran, ki me bo po glavi udarla in prisil’la, da nekaj celo naredim. razmišljat je easy.

>danes je vreme v coimbri malo cudno. ni sonca, ne dežuje, je oblacno, ni mrzlo, in na ulicah je še vedno kar nekaj ljudi, ki hodijo okoli z odprtim dežnikom. clovek bi mislu, da ko vidijo mimoidoce z zaprtimi dežniki, da jim bo kapnalo. ampak, nikoli se ne ve. mogoce pa nad njimi res še vedno dežuje. karma ‘n stuff.

prejle v pošti vidla, da je ena izmed prejšnih stanovalk dobila že tretjo bancno kartico. vsako novo šolsko leto namrec študentje dobijo novo kartico od banke (zakaj vsako leto novo ne bi vedla) pa ce sploh še hodijo na fax ali ne. enivej. spomnal me je na one oglase mastercarda za paypass kartice. a la, kartica (tako debit kot kreditna) za katero ni potrebno nic podpisat, pokazat osebne ali napisat tiste številke na zadnji strani kartice.
which begs the question, zakaj so potem sploh zaceli z vsemi temi varnostnimi ukrepi, ce pa imamo sedaj eno kartico, kjer jo je potrebno samo približat tisti mašinci, naredi biiiip, in voila! (okej, res lahko placaš samo zneske do $25 ali ipaq. $25 zajle, $25 cez minuto, $25 cez tri minute, in ce tko pol ure se kar nabere.)

>danes nimam casa pisat, zato par nacinov, kako folk pride do tegale bloga.

še vedno se išce “handling otroka”, in vse kar mi uspe najdet je vzgoja psa. no ja, nekateri si najprej nabavijo psa, da vidijo, ce se lahko še naprej igrajo ateje in mamice. (zveni kot orgija.)
“deset prstnega tipkanja” mi tudi še ni uspelo osvojiti, a drugace mi gre kar dobro pri 8 prstnem tipkanju.
nekdo je iskal slike “bullant mravlje”, za katero sem skor ziher, da je nisem omenjala. ceprav, mogoce? pri turisticnih atrakcijah avstalije?
“teja, sm, bla, 2006, Ana” – tale mi ni najbolj znana, je pa cist moja špraha.
nekdo mi še vedno sporoca, da “ima aids”. pomagat ti ne morem veliko.
ja, sprememba zakona o “splavu” je bila sprejeta na portugalskem. rejoyce! ce je katera ob tem doživela “spontani splav” (tudi zelo iskan pojem) mi ni jasno.
da “tuš gradi v laškem” ne bi vedla, me že vec kot leto dni ni bilo tam (in me še par mesecev ne bo, se mi zdi). bodo pa ziher uporabljali “jumbo plakate”, da se napovejo.
problemov z “bronhiji” še, hvala bogu, nisem imela. se mi pa dopajo bronhi bonboni. kljub temu, da skoraj vedno izgubim par zobov.
takšnih alik drugacnih crackov za “visto” nimam, ker bi za te potrebovala visto. še vedno sem na xpjih in se zadnje par tednov ne pritožujem vec tako zelo pogosto.
kaj je “sibirska cedra” nisem vedla do prejle, “avijone” obožujem, “frizerke ane” pa ne pozna,.
kljub temu, da živim na portugalskem, poster državi za telenovele (takoj za mehiko, venezuelo in brazilijo), “epizod telenovel” ne gledam. potrata casa.
linke do “zaston sexi filmov” (to je pr0n, ne?) dobite na bitch(k)weetu. za “majce iron maidna” se obrnite na tricka, pri “tatujih” pa se skoraj najveckrat uporabljajo gotske ali kanji pisave. imho.
“che guevara” ni nikoli bil predsednik, “el presidente” je trenutni predsednik kube fidel castro.

..in ker se še vedno išce pesem “quase perfeito” skupine donna maria, vam podarjam tudi to. press play.

besedilo – video – uradna stran skupine

>na kratkocasniku vidla video o enmu razpickanemu avstralcu, ki je koncno imel jajca, da je naredil tisto, o cemer vsi sanjamo – ob necloveških urah sobote je zbudil mormone in jim vrnil milo za drago!
tako kot lahko slišite na videu, tipo nima nic proti mormonom. (uradno ime cerkve je the church of jesus christ of latter-day saints, kdo bi vedu.) kdo sploh lahko ima kaj proti njimi, saj so cist kul ljudje. (ce odštejemo to, da morjo vsi jet nekam na drugo stran sveta v doloceni starosti, bit tam pol leta, bit enako oblecen kot ostali trpini in vsem je ime ‘sestra XX’ ali ‘brat XY’)
kar ga je razpickal je to, da vedno pridejo širit svoja prepricanja ob zgodnjih urah. ko normalni ljudje še spijo. zakaj tocno mora bit zjutri? jaz takrat nisem ravno v funkcionalnem stanju, tako da tud ce mi celo svojo biblijo zdeklarirajo, ko bom slišala samo ‘bla bla bla’. torej, to ne more bit. (ideje?)

to me spomnal tudi na eno stand-up skec michaela mittermeirja. njegov problem so bile jehove price. ti tudi radi zgodaj vstajajo. njegov plan je sledeci – vstaneš pred 8 zjutraj, daš si gor masko hudica, malo gothic glasbe za podlago, ugasneš luci. ko pozvonijo odpreš vrata in se zadereš “i am the devil!!” that oughtta do it, no? .. zoprno je edin, ce namesto jehovk pride poštar in spizdi preden ti da pošiljko.

ps- tipo v videu je tudi omenil neke “magic underwear“. najprej sem vzela to kot del fore, a gugl se je spet izkazal za dober vir. mormoni RES uporabljajo nekakšno standard enodelno spodnje perilo (pajac za dojencke?) in NE govorijo radi o tem (le zakaj, a?!).

pps- glede na south park pridejo samo mormoni v nebesa. še je cas, da si premislite!