cajt-pred-tagi

>babel

>babel. (trailer) moj predragi babylon-corporate slovar mi pravi, da je to: “clamor, discord, confusion (like a scene from the biblical story of the Tower of Babel)”. jaz sem sicer mislala, da je to nekako povezano z babelfish iz štoparskega vodica ampak mogoce ni. kaj pa jst vem.
ceprav, glede na to o cem se gre film, je moja verzija skoraj bolj možna. kakor že veste, film je bil sneman v 4 državah, govori se v 5 jezikih, zgodba pa je malo zakomplicirana. no ja, na koncu ti je sicer vse jasno.

zacne se s prodajo puške nekje sredi maroka. sinova kupca se na paši koz izzivata kdo lahko boljše strelja (moving targets rule!) in preverjata, ce je res možno zadeti tarco do 3km stran. en kixne totalno, drugemu uspe skozi okno avtobusa ustreliti kate blanchett. prasec. onadva spizdita, nobenmu ne povesta nic, skrijeta puško. bus gre do najbližje vasi (domaca vas turisticnega vodica), kjer veterinar za prvo silo zašije rano. tolko, da neha krvavet na zunaj. na noter itaq še vedno krvavi. ostali bus je poln totalno pussy-like turistov (angleži in amerikanci skupaj ni še nikol blo dober), ki imajo vsazga marocana za terorista. aja, ko policija izve za incident in ko dobijo tudi politiki to v uhe iz vsega nastane ena velka politicna zmešnjava. americani v svojem “dobili jih bomo!” stilu in marocani v svoji “mi nimamo teroristov in americani naj raj ostanejo doma, tu nimajo kaj iskat!” obrambi. to pripelje do tega, da rešilc ne pride do vasi, ker americani hocejo za vsako ceno poslat noter svoj helikopter. v cakanju se oni idioti od ostalih turistov (“moj mož ne zdrži te vrocine, mi bomo umrl brez klime!”) odpravijo naprej potovat. seveda brez brad pitta in njegove ranjene žene.
v tem casu maroška policija preverja kdo ima od domacinov takšno puško (ker so pac na CELI gori, ki je bila kar ornk stran od ceste kjer je vozil bus, našli tiste štiri metke in kozji drek. tu bi se lahka csi kej naucil.). najdejo onga, ki jo je prodal, ga malo pretolcejo, da pove komu jo je prodal in kje jo je dobil. standard postopek you say?
sedaj smo na drugih dveh straneh sveta. na eni izvemo, da puberteta gluhe japonke ni kul in da je ta punca totalno zafrustrirana, ker je noben tip noce poljubit. zakaj tocno je mislala, da ji bo imitacija TISTEGA prizora sharon stone pomagala, mi ni jasno. na oni drugi strani pa vidimo mehiško varuško/služkinjo, kako pakira svoje stvari in stvari otrok brada in kate, ker gredo skupaj na poroko njenega sina v mehiko. ni ji namrec uspelo najti nikogar, kamor bi ju lahko dala za en dan. po njih pride njen necak, pot tja je fenomenalno easy in poroka je velik uspeh.

konec je malo strahopeten.
zgodba 3) japonka in njen foter (ki se prej nista razumela, in foter je oni, ki je to puško pustil v maroku na enem izmed svojih safarijev) se objameta, ko jo najde nago stat na verandi stanovanja (po dnevu, kjer se je slekla pred policajem, dala roko svojga zobozdravnika si med noge, itd.). happy family.
zgodba 2) na poti domov je necak malo pijan in se ne pusti ameriškim policajem na meji še enkrat pregledat (ker so že itaq vse pregledal in sedaj hocejo videt še dovoljenje staršev, ki ga pa seveda nimajo). torej, high speed chase po pušcavi. nekje sredi pušcave jih vrže ven iz avta in on gre naprej. kaj se zgodi z njim ne izvemo. vidimo pa, da amelia (služkinja, ki je bolj varuška in druga mama, kot služkinja) pusti otroka sama v pušcavi in gre iskat pomoc. koncno ji le uspe, kjer jo najprej aretirajo (ker jo imajo pac za ilegalko), šele potem gredo gledat na mesto, kjer je otroka pustila. seveda nista vec tam. potem nas prestavijo v policijsko postajo, kjer zvemo, da so otroka našli, njo pa bodo deportirali. po 16 letih! jebemti necak! (imho – ce necak ne bi spizdo tam pri meji, potem ne bi prišlo do sranja. njega bi zaprli, ker je pac bil pijan, oni trije pa bi mogoce celoo normalno prišli domov. ceprav.. ona je v zda delala ilegalno. sranje.)
zgodba 1) pride helikopter, odpeljejo jih v bolnico, polno tv ekip in mikrofonov. (res, nic druzga ni.)

film je dobil 69% paradajzov in golden globe za najboljši film. jaz osebno bi najraje dala nagrado mehiški igralki, ki mi je po zelo dolgem casu bila sposobna spravit tist vozel v grlo (v sceni, kjer so ji povedal, da bo po 16 letih življenja v zda deportirana).

Standard
cajt-pred-tagi

>f0ck off!

>zadnjih pet dni me vsak dan okol 15h poklice nekdo s skrite številke. javim se na vse znane in neznane številke, na skrite se pa iz principa ne bom. zakaj? ker ce nisi tolk, jebemti boga, da imaš callerID ON, potem se sploh nocem menit s tabo!

Standard
cajt-pred-tagi

>"i did not have sex with a man in denver."

>vceraj koncno pogledala dokumentarc “the root of all evil“. to naj bi bila religija. nekok si nisem še ustvarla mnenja kar se tega tice, moram še enkrat pogledat dokumentarc. je pa res, da se mi velik stvari, ki jih richard dawkins pove, z mojo inteligenco zdijo logicne.
poanta dokumentarca je nekok pokazat, da je vera sicer lahka okej, ampak da jo dandanes uporabljajo kot orožje proti drugim religijam/rasam in kot orodje za “oblikovanje” mnenj otrok (to smo vedli) in da so vsi, ki slepo verjamejo v nekaj, nevarni (aka verski fanatiki). skratka, dokumentarec ni povedal nic novega. religija in znanost se bijeta že zelo velik let in kljub temu, da je vecina današnjih religij snovanih na tradicijah in slepemu verjenju v nekaj nadnaravnega, jih je vsak dan vec. to jest, vernikov. (no ja, tudi religij, itaq.)
sama se imam za ateistko, ker so me pac vzgojili tako. v cerkvi sem bila 3x in še to je bilo ali na kulturnem izletu s šolo ali turisticno. tristicno?? ma ja. ker je pac tam bla in so vsi šli noter, tak da sem mogla tud jast. drugace pa se mi cerkve ne dopadejo pretirano. ne dopade se mi stil arhitekture, vse se mi zdi kicasto, in bla bla bla. torej, niso zame.

v dokumentarcu pa je richard imel tudi intervju z tedom haggardom. v tistem casu je še bil voditelj new life cerkve (neka evangelisticna veja). par mesecov kasneje so ga odpustil (al je dal odpoved? whatever, nije važno.), ker so v javnost prišli posnetki telefonskih pogovorov z “male prostitute” (kak je to po naše?). vrtelo se je okoli drog (ki jih ni rabil zase, itaq) in sexa. (jimmy kimmel ima komentar)

me je pa presenetlo nekaj v tem dokumentarcu – ceprav je richard dober znanstvenik (vsaj tko piše po straneh v na netu), pa ni dober sogovornik. to jest, skoraj vsakemu se pusti “prestrašit”. pac, richard rece nekaj, in potem ga oni drugi totalno stolce in richard izgleda kot mali fantek, ki je pravkar naredil nekaj narobe. nima odgovorov. oziroma, ziher jih ima in ima tudi stoletja znanstvenih odkritij za podporo, ampak tega ne uporabi. pri vseh pogovorih nekak prazno gleda v sogovornika in se pusti own-at. ne more verjet, da nekateri res tako mislijo. mogoce je to tisto, kar ga utiša. videt z lastnimi ocmi, da nekateri nimajo pojma o pojmu.

a ste vedli, da obstaja nekje v angliji tudi neka religija (del judaizma), kjer ucijo otroke, da je zemlja stara 5000 let?

ps- george carlin o 10 zapovedih. na koncu ostaneta dve.

Standard
cajt-pred-tagi

>365 dni s stilom

>že pred nekaj casa sem se navdušla nad delanjem namiznega koledarja. saj veste, tiste, ki jih sprintate, izrežete in daste v cd škatlo namesto ovitka. ampak, tako kot veliko drugih stvari, je tudi ta “projekt” ostal nedokoncan. najprej sem skoraj šest ur (do radnih jutranjih ur, seveda) delala samo to, ob kofeju (jao jao jao jao!) in zobotrebci, kar mi je držalo oci odprte. ampak, mi ni uspelo dokoncat.
prejle pa sem šla malo skozi mojo blogrolo in našla link do tehle fotošop brašev. zelo kjut stvarca, bom mogla ponucat. grem kar zaj prah spihat dol s koledarja in mogoce bom celo naredila nekaj danes.

Standard
cajt-pred-tagi

>ce me ni domov cez dva dni, poklic'te policijo!

>aja, kljub temu, da sem par dni nazaj še govorila o nakupu poceni letalske karte v slovenijo, je ne bom kupla. od sestre (one, ta nosece, hehe) tip (zarocenec?) je.. mah, neki rogaški mogul (hehe). in ta pozna tovornjakarje, ki skoraj vsak dan vozijo na razdalji španija-slovenija. in kdo gre zraven? jast! tip bo vozu, jaz fotografirala avtoceste katalonije, južne francije in severne italije. yippie! edin.. ker pac hocemo bit po predpisih in je on lahko na cesti samo takrat in takrat, in samo tolko dolocenih ur.. ostali cajt bo itaq spal. logicno.
kaj bom pa jst? ker tovornjakarji so lahk na cestah samo ponoc, ne? hm. torej bom slikala pocivališca tovornjakarjev (ki ziher niso niti blizu kakšnega vecjega mesta, da bi šla jast malo v kolumbus-mode)? zanimivo porocilo mojga potovanja bo tole, hehe.
sedaj si moram pa samo karto najdet do barcelone. veliko lažje. tam imam kolega, ki je reko, da imam zagarantirano prenocišce za tak dolg ko hocem. yay! plus, moja je rekla, da bi šla zraven, ce bo v casu njenga karnevalskega dopusta. yay yay!

Standard
cajt-pred-tagi

>vse je enkrat prvic, ne?

>danes sem prvic v življenju (ker pac še nisem potovala v azijo in države privržencev tega.. eem.. športa? meditacije?) vidla nekoga prakticirat tai-chi v parku. okej, pozabte park. prvic sem vidla nekoga prakticirat tai-chi. pika.
zanimiva stvarca. par minut sem gledala (iz varne razdalje, v glavi imam namrec, da so ti ljudje nindže in bodo a la jet li poletel po zraku do mene in me v nos frcnal) potem pa mi je postalo malo neugodno. mislim, nekok imam filing, da tistega moškega moja prisotnost ni motla. ce bi ga, potem on tega ne bi delal v javnem parku. ja? ja. ampak vseen. imela sem filing, kot da nekoga motim pri neki osebni stvari.
..in odpujsala sem domov.

Standard
cajt-pred-tagi

>kdo mi bere misli?

>danes sem nekje prebrala oceno nekega novega softvera za gledanje tv prek neta. na žalost se beta verzija dobi samo na povabilo (prijavnica tukaj). ne da se dol potegnat. fyi – pogledala sem samo na guglu, cist možno, da se to da dobit na torrent straneh, vem pa ne.
in zajle sem dobila emajl z povabilom. zanimivo. nekdo mi bere misli.

updejt: AHA! vse jasno. temu se je do vceraj reklo ‘the venice project‘ in tam sem se vpisala na listo beta testerjev. kulish.

Standard
cajt-pred-tagi

>življenje in sramota mojih fishbone kavbojk

>sem šla po moje jeans hlace, ki sem jih dala popravit enkrat prejšn tedn. te hlace so tako polne lukenj, da imam kar orenk prepih ob hoji. enivej. grem tja, in mi žena pove, da je pozabla kaj je potrebno naredit. em, a tistih 10 velkih lukenj pa niste vidl?
in zakaj teh hlac ne dam prerihtat v kakšno torbo (kot npr. tule, v sekciji play/dickiebag)? glede na to, da so že stare stoletja in stoletja, in da se mi max 6 ur po popravilu spet nekje naredi luknja in imam spet prepih.. ?
ne bi vedla, so mi pa fajn.

malo kasneje grem v trgovino po oslica. ima kdo kakšen uredu recept?

Standard