>em, s kolegico (sodelavko moje) sma šle gledat saw 3. (trailer)
da bi karto sploh lahko dobile sma mogle pokazat osebno. jaz sem ženi pokazala grimaso in siv las, ki sem ga našla prejšn dan na desni strani lasišca. kolegica, C, pa itaq ima skor že puno glavo sivih las. (osebno je potrebno pokazat, ker so prejšn tedn šli eni froci gledat neko grozljivko in je bla cela štala po casopisih.)

film je.. nazgravžen. sicer je zgodba mal drugacna od prejšnih dveh delov, ampak je še vseen totalno nazgravžna. in that “lets see just how much we can torture a human being” kind of a way. (tu sem potem hotla povedat za kaj se gre v teh dveh delih, ampak mi nekok ni zratal, ker se prevec zgodb povezuje. hudica. skratka, poglejte si trailerje za saw in saw 2.) v tretjem delu jigsaw (oz. njegova pomagalka, ona iz prvega dela, ki je razrezala svojga tipa, da je prišla do kljuca.. in ki je v drugem delu tud igrala velko vlogo.) najprej raztreli enga tipa (priklene mu vse okoncine na verige in ta si mora verige ven potegnat preden pride tajmer do nule. mu ne rata.), potem detektivko (ki je tud od prvega dela tu), ugrabi doktorko in ji da na vrat bombo. neki senzor bombe je povezan z njegovim heartbeatom in ce tega ni, bomba explodira. no pressure! pri življenju pa ga morem obdržat samo 2 ure (ker ima itaq tumor, kao da rak ni bil dost), dok en tipo pride do konc svojga testa. temu tipu so pred 3 leti do smrti povozli sina. prica ni prišla povedat kaj se zgodilo, krivec je dobil pol leta, fotru se je zmešal. in foter je sedaj na preizkušnji, ce mu rata odpustit folku.
krvi puno, notranji organi letijo vsepovsod, folk v vrsti pred mano skakal v stolu. jaz v stolu nisem skakala, tud drla in cvikala nisem. sem bla pametna. sem si dala rokav jakne cez oci. po onem principu “kar ne vidim, ni strašno.”
plus, prvic v življenju sem bila vesela, da imajo med filmom pavzo. zakaj? ker sma šla na pivo in nisma pršle nazaj. (sedaj moram pa film dol potegnat, da vidim konec. pišuka.)

>(side-note: ful me je presenetlo zajle, da je flickr del yahooja. kdaj se je že to zgodilo, in zakaj men to ni noben na celo napisu, da bi vidla, ko si zjutri faco umijem? A?)

anyway.
vceri šli (okol 1000 nas je bilo) v aveiro pokazat podporo organizacijam, ki so za despenalizacijo splava. na žalost je teh organizacij samo 5, v primerjavi z 20, ki so proti despenalizaciji in/ali proti splavu. enkrat sem na tvju vidla, da so ja-jevci zbrali okol 16.000 podpisov (ni mi cisto jasno za kaj so ti podpisi, ampak so pomembni), ne-jevci pa.. ne past s stola.. okrog 192.000 podpisov. nekok bi.. ni mi cist jasno kje so ne-jevci zbiral glasove in ce so vsi veljavni (ker je protokol dokaj zapleten), ampak da je prišlo do TAKE velke razlike pa nekok ne morem verjet.
portugalska je zelo verna država in ce ti ena izmed najmocnejših bank da malo manj kot miljon evrov za kampanjo (in itaq, da niso edini vir podpore), potem se mi zacenja malo bliskat kako to, da jim je leta ’98 uspelo ta zakon sploh naprej spravit. takrat so se tudi odlocli, da portugalci, ki živijo v kakšni drugi državi, ne morejo glasovat. a ni kao standard, da lahka glasuješ tud ce si nekje drugje? butasto.
ajn picken boljše novice – ce bi prejšn dan folk šel glasovat, bi jih 62% glasovalo “ja”. mala zmaga. upajmo, da bodo še 11.2 šli glasovat na referendum.. ce bojo že 10 miljonov zanjga placal.

>dobila mejl od microsofta, da bo moja verzija office ’07 potekla s 1. februarjem. to me nekok ni pustilo ravnodušne (ker sem se že orenk navadla na oni ribbon tam zgoraj in sedaj prešaltat nazaj na ’03 bi mi blo mal butasto), zato sem šla po netu gledat kaj ostali nesrecniki mislijo o tem.
(side-note: nekam mi tipkanje ne gre. zaj, al me tok zebe v roke al pa so trije dnevi brez tipkanja res slabi zame.)
no, potem nekje vidla, da se lahka dobi zastonj office ’07 (in popolnoma funkcijonska), ce se gre na kakšen launch meeting. em, ja, nekok ne. jih majo sam po ameriki, plus karta za noter pridet je ziher maljarda dolarjev. ni glih zastonj, torej. druga verzija je, da se nardi upgrade na beta 2 technical refresh (494mb), ki je veljaven do konca marca. vredi, smo pridobil mal cajta. obstaja še server verzija, ki pa je veljavna do konca maja. tega nocem.
torej, dol potegnala tr verzijo (je šlo 400kb/s, super povezava), bomo inštaliral v kratkem in potem.. ja, nekje sred februarja pa bomo zacel iskat cracke in keygene in serijske in swašta.

>extremno smešna novica za zacetek dneva – piratebay (ponudnik/host/pac nešto) torrentov je (ali namerava) kupit otok sealand. hja, kaj tocno to pomeni. glede na wiki (in ostale kao pomembne uradne organizacije, wto, nato, eu, itd.), sealand sploh ni uradno priznana država. sealand ti je neki man-made otocec (no, neka konstrukcija, ki je zelo podobna manjši naftni plošcadi), najvec 10 prebivalci in velik glih ene 550m2.. in piratebay ga hoce kupit za postavitev svoje baze serverjev.
seveda imajo v planih že vse pomembne zadeve – davki in legalizacija marihuane.

komentarji na diggu so dali tudi par zelo kreativnih nasvetov za:
kako priti na ladjo? s piratsko ladjo!
zakaj sploh “kupiti” to kao-državo? saj so pirati, naj jo preprosto zavzamejo!
kakšni bodo sedaj torrenti? s poštnimi golobi. (seeding will have a whole new meaning now, hehe)

update: piratebay.org se je sedaj že preimenoval v pirates of sealand.
update #2: pravkar vidla, da se tu ne gre za “nakup”, ampak za “prenos lastništva“.

>tole “cokoladico” mi je E prinesla iz torina. (tiste vžigalie so one ta velke, ne normalna velikost)

>vceraj na fast forward pogledala prvo epizodo cetrte sezone nadaljevanke (nanizanke? nikol ne vem razlike) “the l word“. in da vam povem, razocaranje po celi crti. (ce se vam ne da dol potegnat, ceprav torrenti letijo, scene-by-scene porocilo.. ki je veliko boljše kot sama epizoda) sexa ni bilo NIC! edina oseba, ki se je kao dol dajala je bla jenny. kdo te hoce to psihicko videt kok se dol daje? mislim, KWA? eh, brezveze. upam, da bo drugi del bolj zanimiv. edina zanimiva stvar, marina je nazaj prišla. aja, in ce ima kdo kaj vpliva na one scenaristke sezone, naj prosim spravijo skupaj alice in heleno. ti dve sta hi-la-ri-ous!

aja, prejle mi je uradno zmanjkal barkafeja. hudica. zaj imam še en razlog (ne nobenmu povedat, da je kofe skor tanartamocnejši razlog zakaj grem domov, hehe) za domov jet cez par tednov. torej, ja, karto še vedno išcem. zakaj jo še kr išcem? pod ena, ker še ni denarja na kreditni, in pod dva, ker sem nekok nehala iskat prejšn dan. sej vem, not a good thing. ampak, okej, bomo našli nekaj. in glede na to, da spanje na letališcih ni neki problem (ceprav je vecina zapisov iz pred london-scare-planes-grounded-for-days-ziplock-bags-no-liquid-on-board casa), mi je vseen ce morem pocakat celi dan. mam dost knjig za prebrat.

>ker se spravljam delat nekaj kao obsežnega si moram itaq narihtat muziko. in ker se mi ne da vec šaltat in šaflat po moji zelo brezvezni zbirki (ne vlecem dol muzike, ker nikol nimam ideje kaj potegnat, in itaq vedno pristanem na “afterglow” albumu. i s00ck.) sem si zamislala poslušat last.fm. ampak ker me stvari v orodni vrstici vedno motijo (manj kot je tam, boljš!) in ker mi gre imet nepotrebne iex okne odprte ornk na q-rac..
sem so dol potegnala plugin za winamp. (ne, winampa nimam v orodni, se pametno skrije v sistemsko.) naštimaš si radijo (tvoj al od kerga druzga) in to je to. aja, ce pa te zanima kaj folk poje, si lahko dol potegneš tudi lyrics plugin (za winamp in wmp). text prileti še preden se text v pesmi res zacne. rating 5 zvezdic!

>courtesy by phillip guo. kdo je to? niam pojma. je pomembno? ni.

1. Don’t make sex tapes … unless you want people to see them.
2. Don’t use manual controls when you don’t absolutely need to do so.
3. Don’t miss … especially when kicking someone in the balls
4. Backup your data … data is everything; hardware is nothing.
5. Parenting is a highly context-sensitive problem.
6. Rational and intelligent progress will come with time (and even feel like it’s natural), assuming that there are competent, hard-working, and adaptable agents assigned to the task.
7. It’s amazing to see the intersection of pedagogy and practicality.
8. If you think that you might possibly need glasses, then go get some glasses!
9. Life is not purely functional. It’s not all about input-output relationships and ‘numerical’ gains. There are side-effects and global environmental variables.
10. More knowledge is always better. Ignorance is often not bliss.

>jutri (oziroma danes, ker so do jutri samo še 3min in ni šans, da bom tole napisala in spabliširala v teh minutah) grema z E (in mojo, ampak E ne ve, da je moja “moja”) na xmas vecerjo organizacije, kjer moja dela. ne vem, ce lahko to tu na veliko oznanjam, ampak zakaj pa ne? torej, na xmas vecerjo ngo ajpaz. zakaj xmas? in, a ni to že kao šlo mim? hja, je, ampak so pac pozni. delo, delo, delo! (po uri na telefonu je že 00:00, torej, zdravo jutri) ..in na listi vecerje je tudi obdarovanje. a la, naredi nekaj sam (da se pac ne bo zapravlalo prevec denarja, ki ga itaq noben nima), potem se žrebajo številke, kdor ma to številko dobi darilo, itd. vsi poznamo ta koncept. jaz sem seveda brez idej. zato sem si idejo sposodla od keri smith. guerilla artist. 100 idej za jutri.
bom tole celo sprobala enkrat. takoj, ko sprobam “dicewalk“!

>drugace se pa danes ne dogaja nic. šla po mestu, sfotokopirala knjigo portugues sem fronteiras za turkinjo, ki uleti jutri in zacne svoj evs. bi bla morala pridet že v nedeljo ampak so imeli v i(n)stan(t)bulu pregosto meglo za avijone, tak da so ji let prestavli za dva dni. predstavljaj si to – priletiš iz ankare v istanbul in ti povejo, da moreš dva dni pocakat za naslednji let. (gregor, je to dost casa za easy jet? hihi)

sem se spomnala na mojo avanturo z avijoni. dolg nazaj, enkrat poleti leta ’98, se jast odpravljam v hamburg za tri mesce. tja jet je šlo vse kot po maslu. nazaj grede malo manje masla.
v hamburgu na šalter, mi žena rece, da bom v frankfurtu dobla boarding ticket za naprej. vredi, si jat mislim, pac ne veš kaj delaš, se zgodi. ponavad se dobi boarding tickets za vse lete, ne? (ceravno ne menjaš companies.) priletimo v frankfurt, nas caka ene 5 na adrijevo letalo, na ekranu piše “delayed”. ni blema, bom pac prespala v lj in naslednji dan naprej v maribor. (bila je nedelja, ce se prav spomnem so busi brnik-lj vozil samo do 21h, taxiji seveda celo noc.) cakamo, cakamo, spoznam še nekega jureta, kuharja v nekem ljubljanskem hotelu. na terminalu nam pravijo, da naj za vec informacij (ker tole se je že malo raztegval) gremo na adrijin okenc. halo, nedelja je, itaq ni blo nobenga tam. vredi, še vedno cakamo. letališce se zacne spraznjevat (vsaj tisti del letališca), nam je že vse malce sumljivo, in cez par sekund se napis spremeni iz “delayed” v “cancelled”. caki malo, kak to misliš CANCELLED?? se norca delate, al kaj? kaj te zaj? vseh nas 5 pravac na oken lufthansa (oni so nas v frankfurt spravli, majo da nas spravijo tud v postlo.), oni vejo nic, dobimo pa fenomenalni odgovor zakaj so skenslal let. “ker imate v državi vojno.” vojna? kakšna vojna? ne me srat. o cem ti to, žena zmešana?? in potem nam kapne – v kosovu se še vedno nekaj dajejo, a ne? o TEJ vojni oni? halo?! to je maljardo svetlobnih let stran od nas, to bi mogl amerikanci ornk kiksnat, da bi ti nad slovenijo avijon dol sestrelil!
žene se ni dal premaknat, avijona tud ne, tak da smo šli nazaj pred adria okenc cakat. so rekli, da bo prišo en nas mal pogledat. par ur kasneje, ko smo že ornk se naštimaval na spanje na onih klopcah, uleti en magarac, neki capac, ki je glih iz faxa prišo in nam pove, da so nam flajt prestavli na naslednje jutro ob 8h. kar je blo tu men kul, ni blema, sam zaj bi pa še postlo.
in jo dobimo. dragi moji, ko bi vi vedli. adria se kar izkazala. poslali (no, peljali z enim mini busekom) so nas v astron hotel poleg letališca, vsak je dobil svojo sobo za 350DEM na noc, pay-per-view tv in minibarom s steklenicko vode za 8DEM. pocutla sem se zelo kul. naslednje jutro so nas zbudili okol 7h, pricakal nas je zajtrk in ob 7:30h odhod do letališca z istim busekom. na avijonu regional jet za 75 ljudi nas je bilo 7. z ekipo vred.
drugi del aanture pa je tole: ko sem prišla v sobo sem poklicala domov in povedla, kaj se zgodilo. itaq, da sem vedla, da tole ni zastonj, ampak sem sklepala, da lahka uporabim mojo debit kartico. kaj cem, sem bla še zelena za ušesi. naslednje jutro me poleg pasporta pricaka tudi racun. okol 50DEM. itaq. dam kartico, ne potegne. ura je rana, menjalnica še ni odprta. in, ne vem kako mi rata, ampak naf*kam tipa za šaltrom (ki ni imel pojma niti od kod sem), da je 1DEM = 10SIT. v denarnici sem imela malo vec kot 500SIT. uturim mu uni roza bankovec, šibam na bus in držim pesti dok nisem sedela na vlaku za maribor. (sicer so mi kasnej poslal racun, ampak sem ga lepo ignorirala. mogoc pa me še ulovijo? grem chekirat interpolovo stran ubežnikov.)